Rabe čudežnega

Prvi koraki v teorijo pravljice

Kdor je iz takšnega ali drugačnega razloga zašel na ta blog, si skoraj zagotovo želi izvedeti vsaj nekaj o teoriji pravljice. Zato bom tokrat pisal knjigi, ki je po mojem temelj, na katerem bi moral po mojem graditi prav vsak, pa čeprav je knjiga daleč od popolnosti.

To je najbolj znano delo Bruna Bettelheima z naslovom Rabe čudežnega. Na voljo je tudi pri nas, v slovenskem jeziku, pri založbi Studia Humanitatis, s pomenljivim podnaslovom O pomenu pravljic.

trnuljcica-pripoveduje-o-odrascanju

Bruno Bettelheim:

– Rojen 1903 v Avstriji, umrl 1990 v ZDA. Judovskega porekla, nekaj časa v taboriščih (Dachau, Buchenwald), a je tik pred izbruhom 2. svetovne vojne imigriral v ZDA, kjer je dobil ameriško državljanstvo.

– Na Dunaju je vpisal študij umetnosti (uradno je sicer diplomiral iz filozofije), kar je tedaj pomenilo, da je moral študirati tudi psihologijo. In smo že pri Freudu, nezavednem in skritih pomenih.

– V ZDA je prevzel vodenje klinike za otroke z motnjami v čustvenem razvoju ( že iz Avstrije je imel izkušnje z avtističnimi otroci) in dosegel opazne uspehe. Napisal je več znanstvenih del in si zgradil velik ugled.

sneguljcica-pripoveduje-o-odrascanju

Rabe čudežnega:

– Delo je izšlo leta 1976 in je danes prevedeno v večino svetovnih jezikov.

– S pomočjo Freudove teorije analizira pravljico prek simbolov. Po Bettelheimu je pravljica popolno sredstvo za otrokov spopad z najglobljimi strahovi, pokopanimi v podzavesti, saj probleme predstavlja in rešuje v jeziku simbolov.

– Avtor je za Rabe čudežnega prejel več uglednih strokovnih nagrad.

gosja-pastirica-govori-o-odrascanju

Nekaj misli:

– Vsaka pravljica v bistvu predstavlja neko transformacijo, spremembo, ki se ji otrok upira, a mora skoznjo, če hoče odrasti v zrelo, odgovorno osebnost.

– Vsaka pravljica je šla na poti do svoje ‘končne’ podobe skozi številne spremembe, saj so pripovedovali pod vplivom svoje vzgoje in odziva okolice nenehno dodajali in odvzemali posamezne elemente, dokler ni prišla do oblike, ki je najučinkovitejša.

– Prvi del je splošni, v drugem pa Bettelheim s pomočjo izbranih pravljic pojasnjuje njihov vpliv na otrokovo psiho.

lepotica-in-zver-z motiviko-zivalskega-zenina

Nekaj pomislekov:

– Po Bettelhemu imajo pravljice lahko samo srečne konce, kar diskvalificira številne pravljice, vključno z Andersenovimi, saj sicer nimajo tolažilnega učinka kot enega bistvenih elementov.

– Razvoj pravljice se je glede na Rabe čudežnega, ustavil v 19. stoletju, z izidom zbirke bratov Grimm. Kar jew bilo objavljeno prej, je načeloma še premalo dodelano, kar je bilo spisano kasneje, ne odraža več pravih vrednot (ki o po Bettelheimu seveda vrednote njegove mladosti).

– Da bi podkrepil svoje predpostavke, je Bettelheim  knjigo uvrstil le primere, ki se popolnoma ujemajo z njegovo teorijo, kar pozornemu bralcu hitro prižge nekaj rdečih luči. Če malce pobrskamo po avtorjevem življenjepisu in ugotovimo, da je kariero gradil tudi z zavajanjem in lažjo, da je vzrok za avtizem našel v čustveno hladnih materah (danes vemo, da je v osnovi gensko pogojen), da je velik del življenja bolehal za depresijo, je vsekakor smiselno, da njegovo pisanje vzamemo z nekaj rezerve.

janko-in-metka-pripoveduje-o-strahovih-odrascanja

Zaključek:

– Na vsak način knjiga, ki jo je vredno prebrati, saj začetniku odpira svet v mračno, slabo raziskano in izjemno področje vpliva pravljice a podzavest.

– Izjemno pomembno delo, ki ob številnih odgovorih ponuja veliko zanimivih vprašanj, z raziskovanjem katerih šele dobi svojo pravo vrednost.

Rabe čudežnega je knjiga, ki jo bodo zagotovo še dolga leta izrabljali in zlorabljali številni ustvarjalci, od piscev na Wikipedii, do filmskih režiserjev, ki iščejo skrite pomene in globino namesto v raziskovanju korenin in zgodovini v hitri, žal pogosto tudi preveč poenostavljeni razlagi.

Se pravi – berite Bettelheima, a se pri njem nikakor ne ustavite. Pri nas so na voljo tudi drugi avtorji, katerih delo zdrži precej ostrejšo znanstveno presojo. Pri raziskovanju teorije pravljice sta Jack Zipes in Maria Tatar vsekakor logičen korak naprej!

2 Komentarjev

Filed under pravljice

2 responses to “Rabe čudežnega

  1. Pingback: Kaj se lahko naučimo iz Wikipedijinih napak « Pisanje besedil za splet

  2. Pingback: Konec | Pravljice za otroke

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s