Ruska pravljica

Tule bo govora o literaturi, ne restavraciji, se pravi o ruskih pravljicah in njihovih posebnostih.

Skupne lastnosti z Grimmovimi:

– prvič so bile zapisane kmalu za zbirko bratov Grimm,

– napisane z istimi razlogi (romantično gibanje, ki je združevalo narode v skupne države na podlagi skupnega jezika in folklore),

– veliko likov, tem in zapletov je zelo podobnih (kraljeviči osvajajo kraljične, junaki morajo skozi številne preizkušnje, otroci se v gozdu srečujejo s smrtonosnimi nevarnostmi, čarovnice imajo ljudožerska nagnjenja, …)

Pa si oglejmo nekaj ilustracij s kratkimi komentarji. Vse objavljene ilustracije so delo Ivana Bilibina, o katerem lahko več preberete na:

http://www.squidoo.com/ivan-bilibin

koscej

Koščej Nesmrtni
ivan-in-vasilisa

Ivan in Vasilisa na begu

jaga-baba

Jaga Baba v akciji

Na zgornjih ilustracijah so predstavljeni nekateri izmed poglavitnih likov v ruski folklori. Ivan je najpogostejše ime glavnega junaka, Vasilisa pa najpogostejše ime glavne junakinje. Tu šeže vidimo razlike z zahodno folkloro, kjer princi običajno nimajo imen, princese pa imajo v najboljšem primeru vzdevke (Sneguljčica, Trnuljčica, Motovilka, pogojno tudi Rdeča kapica in Zlatolaska). Vasilisa za razliko od najbolj priljubljenih princesk na Zahodu tudi igra bistveno aktivnejšo vlogo. Ivan jo sicer res osvaja, a sama skoraj vedno nastopa v vlogi pomočnice ali celo rešiteljice.

Koščej ali Koščej Nesmrtni je najpogostejši nasprotnik Ivanu in Vasilisi. Je mogočen čarovnik, čigar šibko točko mora glavni junak odkriti, sicer ga ne more premagati.

Jaga Baba (tudi Baba Jaga) je ruska čarovnica, ki pa je drugačna od čarovnic v zahodni folklori. Če pri nas čarovnice vedno predstaavljajo jasno pretnjo in neposredno grožnjo, je pri Rusih Jaga Baba prej podobna preizkušnji. Junak jo mora najti (nanjo ne naleti po naključju, kot na primer Janko in Metka), ona mu postavi nalogo (če je ne bi izpolnil, sledi kruta kazen), ko pa jo izpolni, mu čarovnica pomaga. Mimogrede, živi v kolibi, ki se vrti okrog svoje osi in stoji na kurjih nogah.

pri-ruskem-carju

Ruski car se kopa v razkošju

kraljevska-pojedina

Kraljevska pojedina
palača-ob-morju

Veličastna palača ob morju

V ruskih pravljicah je veliko veličastnih prizorov, gradovi so resnično razkošne palače (medtem, ko so to v italijanskih lahko že malo večje hiše), vse je ogromno, številne povesti odražajo dejansko stanje, se pravi ogromna ozemlja, številčno vojsko, kot je pač v carski Rusiji bilo (in je kljub odsotnosti carjev dejansko še).

vasilisa-in-lobanja

Vasilisa si sveti kar z lobanjo

pot-k-carju

Ivan na volku

ptica-kot-carobni-pomocnik

Ptica kot pravljični pomočnik

V ruski folklori srečujemo podobne čarobne pomnočnike (živali, ljudi in predmete) kot smo jih vajeni iz zahodne folklore, vendar je tudi nekaj razlik. Omenil bi volka, ki je na vzhodu inteligentnejši in bolj spoštovanja vreden, in Žar ptico (podobno naši Zlati ptici), pa seveda svojski humor, kot ga vidimo na ilustraciji Vasilise, ki ji po poti skozi gozd pomaga kar svetloba iz lobanj.

Se pravi podobno, a ne prav enako.

zimska-pokrajina

Zima je ena najbolj znanih ruskih značilnosti

razburkano-morje

Razburkano morje je lahko sovražnik in zaveznik

zaprli-so-jo-v-grajski-stolp

Tudi v Rusiji so princese zaman zaklepali v stolp

Kot lahko vidimo iz zadnjih treh Bilibinovih ilustracij, je svetovna pravljična zakladnica polna ponavljajočih se motivov. Lepa, a smrtonosna zima se seveda pojavlja predvsem v krajih, kjer so zime ostre in nevarne, razburkano morje v vseh deželah, ki ležijo ob morju, princeska, ki so jo pred nevarnostmi odraščanja poskušali zaščititi z zapiranjem v nedostopen stolp, pa je tako ali tako eden najpogostejših motivov v pravljicah za otroke.

Za konec naštejmo nekaj bistvenih razlik med rusko pravljico in nam bližnjim zahodnim predvem Grimmovim:

– v osnovi so namenjene odraslim, zato je smrt veliko izrazitejša, sovražniki strašnejši, opisi bolj realistični,

– namesto nekoč, nekje, se godijo tukaj in zdaj,

– liki so sicer podobni, a se razlikujejo v številnih pomembnih podrobnostih.

Ob kaki drugi priložnosti pa še o zbiralcih ruskih pravljic, predvsem o Afanasjevu, ki je sploh največji zbiralec vseh časov.

3 Komentarjev

Filed under pravljice

3 responses to “Ruska pravljica

  1. Pingback: Elenore Plaisted Abbott in zbirka Grimmovih pravljic | Pravljice za otroke

  2. Pingback: Norveške pravljice | Pravljice za otroke

  3. Pingback: Še več o Grimmovih pravljicah | Pravljice za otroke

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s