Tag Archives: pravljičar

Veliki pravljičarji

Kdo so bili največji pravljičarji vseh časov?

Morda malo preveč ambiciozno zastavljen naslov seveda ne more v popolnosti izpolniti svoje naloge. Seznam bo v vsakem primeru pomanjkljiv in pristranski, a za neko osnovo bi moral vendarle služiti. Vprašanje samo – komu?

Za vse, ki bi radi več vedeli o pravljici kot literarni zvrsti in eni najčudoviteljših zabav, kar jih je izumilo človeštvo, zato na tem mestu najprej povzemamo osnovna pravila študija pravljice:

  1. Prebrati čim več pravljic. (Logično!)
  2. Primerjati prebrane pravljice med seboj.
  3. Poizvedeti čim več o pravljičarjih. (Nekaj jih bomo našteli kar tule.)
  4. Povezovati pridobljeno znanje z vsem ostalim – zgodovino, zemljepisom, jezikoslovjem, sploh z vsemi družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi.

 

Giovanni Francesco Straparola (1485-1558 – letnici sta vprašljivi)

Pesnik, pisec kratkih zgodb in zbiralec pravljic je med vsemi najskrivnostnejši, njegovo delo iz 16. stoletja pa je, čeprav brez zbirateljskega cilja ali literarnih ambicij (še najbolj verjetno je šlo za poskus oponašanja Boccacciovega Dekamerona) prava osnova vseh kasnejših del, še posebej Basilejevega.

Giambattista Basile (1566-1632)

Pesnik in zbiralec pravljic, ki je zapisal nekatere od najstarejših znanih različic danes še vedno priljubljenih pravljic, njegova knjiga Pentameron pa je navdihnila tako francoske kot nemške zbiralce, ki so vsak po svoje interpretirali ponujene materiale.

Gospa d’Aulnoy (1650-1703 letnica rojstva je vprašljiva)

Prva med prvimi, precioza, ki je skovala izraz contes de fees, in avtorica približno dveh ducatov pravljic, ki so povečini na voljo tudi v slovenskem prevodu.

Charles Perrault (1628-1703)

Velja za očeta pravljice, prvi ki je dal Rdeči kapici rdeče pokrivalo, Pepelki steklene čeveljčke in na konec vsake pravljice jasno zapisano vzgojno sporočilo, kakršnega še danes pričakujemo od pravljic.

Antoine Galland (1646-1715)

Prvi prevajelc 1001 noči v katerega od evropskih jezikov pravljic ni le zbiral, urejal in prevajal, ampak, kot kaže, vsaj nekatere (na primer o Aladinu ali Sinbadu) med njimi tudi kar sam napisal, s svojo obširno zbirko pa je navdihnil številne avtorje, med katerimi je morda najbolj znan kar H. C. Andersen.

Brata Grimm (Jakob, 1785-1863, Wilhelm 1786-1859)

Zbiralca, urednika in glede na številne posege tudi avtorja najbolj znane zbirke pravljic na svetu, ki obsega več kot dvesto primerkov, nanjo pa ni naslonjeno le slovensko ljudsko izročilo ampak kar celotna zahodna civilizacija.

Aleksander Afanasjev (1826-1871)

Zbral je približno šeststo pravljic, ki pa niso pomembne le zaradi količine in časa, v katerem so bile izdane, ampak so s številnimi opombami in celotnim pristopom postavile visoke standarde naslednjim zbiralcem, ki so morali za njihovo dosego iz ljubiteljev prestopiti med znanstvenike.

Hans Christian Andersen (1805-1875)

Prvi, ki je v pravljice uvedel čustva, svoj oseben pogled na svet, zapisan z neverjetnim posluhom za jezik, v skoraj vsako vpletel svojo avtobiografijo, vse skupaj pa začinil z izjemnim humorjem, kar mu vse skupaj daje pravico do naziva največjega pravljičarja vseh časov.

Andrew Lang (1844-1912)

Njegova zbirka dvanajstih knjig, imenovanih po barvah, je, čeprav je že v predgovoru druge pripomnil, da mu je zmanjkalo materiala, ustvaril pravo zakladnico svetovnih pravljic, med katerimi je dejansko najti vse, kar si običajen človek lahko izmisli.

Ta seznam je v tem trenutku le začasni. sproti ga bomo dopolnjevali z zanimivimi informacijami in ilustracijami, morda pa dodamo še kakšnega pravljičarja ali pravljičarko.

Advertisements

Komentiraj

Filed under pravljice, Uncategorized

Andrew Lang

Kadar govorimo o velikih pravljičarjih, seveda najprej pridejo na vrsto Hans Christian Andersen, Charles Perrault in brata Grimm. Seveda ne moremo mimo pravljičark na čelu z gospema d’Aulnoy in Leprince de Beaumont, ampak tu je še en gospod, čigar opus je naravnost osupljiv.

Andrew Lang (1844-1912) se je za folkloro in mitologijo začel resno zanimati še pred pričetkom študija in po številnih objavljenih člankih, prevodih, kritikah in razpravah so sledile še prve knjige. Kot izjemno raznolik raziskovalec in ustvarjalec je seveda posegel tudi na področje pravljic in danes ga kljub izjemnemu opusu poznamo predvsem po dvanajstih zbirkah (včasih vse knjige skupaj imenujejo kar Mavrične pravljice, saj je vsaka izmed knjig poimenovana kar po eni izmed barv), ki jih je zbral z vseh vetrov.

henry-justice-ford-sleeping-beauty-in-the-woods

Prva (Modre pravljice) je izšla leta 1889, ko je imel Lang že zrelih 45 let, in ko je naslednje leto objavil drugo (Rdeče pravljice) je sam v predgovoru najavil, da je s tem zbirka verjetno zaključena, saj je porabil praktično ves material.

No, izkazalo se je, da je bilo snovi dovolj še za deset knjig, zadnja (Lila pravljice) je izšla le dve leti pred njegovo smrtjo, torej leta 1910. Če bi Lang živel dalj časa, ni izključeno, da ne bi spravil skupaj še ene zbirke ali dveh. Prav vse, vključno z izborom pravljic iz petih predhodnih zbirk, ki je naslovljen Rožne pravljice, so na voljo tule:

http://www.mythfolklore.net/andrewlang/

Če vam ni do branja, pa bi vse knjige vseeno radi spoznali, morda spotoma še obnovili znanje angleščine, in se sploh izobraževali na poti, so na voljo tudi v zvočni obliki:

https://librivox.org/group/538?primary_key=538&search_category=group&search_page=1&search_form=get_results

Nekatere objavljene različice se seveda razlikujejo od izvirnikov (karkoli pač pod to besedo pojmujemo), Lang je zbirko urejal z mislijo na otroško publiko, zato je bila določena stopnja cenzure vsekakor prisotna, a če vam gre predvsem za pregled svetovne zakladnice pravljic, je Langova zbirka pravljic vsekakor prvi in z naskokom najboljši start.

 

 

Komentiraj

Filed under pravljice

Wilhelm Hauff

Tokrat si oglejmo zbirko pri nas manj znanega nemškega avtorja, sodobnika slovitih bratov Grimm, Wilhelma Hauffa (1802-1827). Njegov slog bi lahko označili za romantičen, pisal pa je pesmi, novele, zgodovinske romane (navdih je našel v delu Walterja Scotta), a ogledali si bomo le nekaj njegovih pravljic.

Čeprav so se v začetku 19. stoletja literati množično posvečaki folklori, so Hauffove pravljice avtorske, se pravi, plod njegove domišljije. Zanimivo je tudi, da jih je napisal po naročilu, za otroke barona Ernsta Eugena von Hugela. Nekatere se godijo v Nemčiji, a danes so celo bolj znane tiste z orientalskim pridihom, ki je bil v 19. stoletju po zaslugi prevodov 1001 noči še kako prisoten v literaturi za odrasle in otroke.

Preletimo jih ob ilustracijah Johna Williama Orra (1815-1887).

karavana

Puščava, karavana, eksotika, …

ladja duhov

Ladja duhov, skrivnosti, čarovnije, …

trgovci

Potovanja, barantanja, razbojniki, …

lazni princ

Lažni princ, spletke, izdaja, …

Dovolj za prvi občutek?

Hauffove pravljice so v času njegovega kratkega življenja izšle v treh zbirkah, kasneje pa je bilo še več ponatisov v različnih kompilacijah, tale, iz katere sem vzel zgornje iustracije, je izšla na primer leta 1855 pod naslovom The Oriental Story Book, eden od naslovov pa je bil tudi Arabian Days Entertainment, kar je seveda jasen namig na Arabian Nights Entetainment, se pravi na naslov, pod katerim so zgodbe 1001 noči najbolj znane v angleško govorečem svetu.

Druga povezava je okvirna zgodba, prek katere so povezane vse ostale, kot je na primer zaščitni znak pravljic 100 noči zgodba o Šeherezadi.

Hauff je danes najbolj znan po svojih pravljich in romanu Lichtenstein, ki je celo navdihnil vojvodo Wilhelma iz Uracha, da je na novo postavil grad, kakršen je opisan v Hauffovem romanu. V času svojega življenja je dvignil precej prahu tudi s posmehom delu Heinricha Claurena (pravo ime: Carl Gottlieb Samuel Heun), ki je literarni trg preplavljal s pogrošnimi romani, kar je peljalo tudi do pravdanja, ampak to že presega namen moje današnje objave.

Žal je Wilhelm Hauff umrl zaradi tifusa le nekaj dni po rojstvu svojega prvorojenca in dober teden pred svojim 25. rojstnim dnem. Njegove pravljice so na voljo tudi v slovenskem prevodu.

Komentiraj

Filed under pravljice