Tag Archives: pravljica ali basen

So trije prašički sploh pravljica?

Trije prašički spadajo med najbolj znane pravljice na svetu. Toda malce podrobnejši premislek o značilnostih zgodbe lahko sproži dvom. Gre res za pravljico? Če odmislimo govoreče živali, ki so očitne metafore za ljudi in izrazito vzgojno sporočilo, ki je za basni še bolj značilno kot za pravljice, v Treh prašičkih pravzaprav sploh ni veliko pravljičnega.

Situacije so povsem življenjske. Seveda je tu pretiravanje. Volk pač ne bi odpihnil hiše, a je povsem jasno, da domovanje iz slame ne nudi omembe vredne varnosti. Kaznovanje je kruto (dva prašička sta požrta, v nekaterih različicah tudi volk), vrnitve od mrtvih, kot smo ji priča v Rdeči kapici, Sneguljčici in posredno v Trnuljčici, ni.

Poenostavljeno sporočilo Treh prašičkov (če boš dajal prednost igri pred delom, te čaka hiter in žalosten konec) je sumljivo podobno sloviti basni O čričku in mravlji.

Gre torej zares za basen in ne za pravljico? Pojdimo skozi zgodbo in poskusimo poiskati elemente, ki bi bili značilni za ta ali oni žanr.

Začne se z odhodom od doma. To je eden najpogostejših začetkov pravljic. Da se od doma odpravijo trije bratje, je še toliko bolj značilno.

Prvi izmed bratov je lahkomiseln in njegova samostojnost se konča še preden se je dobro začela. Z njegovim bratom nič boljše. Podobno kot v številnih pravljicah. Recimo v Zlati ptici.

Tretji pujs je pokazal več od svojih bratov. Tudi to je značilno za pravljice. Tretji je v nečem boljši od prvih dveh. Res, da tokrat brez pravljičnega pomočnika (kot ga na primer spoznamo v Pepelki ali Zlati ptici), pa vendarle.

Tretji pujs mirno živi in se namesto igri posveča delu. To v pravljicah srečamo redko, v basnih pa malce pogosteje. Spomnimo se le na že zgoraj omenjeno mravljo.

Toda tudi v pravljicah se pogosto od junaka zahteva, da nekaj opravi, zgradi, porabi za to svoj čas in znanje, se odreče udobju in užitku …

V tem primeru damo lahko točko tako basni kot pravljici.

Seveda ne moremo brez soočenja med glavnim junakom (v našem primeru je to tretji pujs) in njegovim mogočnim nasprotnikom, ki se, tako vsaj v različici, iz katere smo vzeli ilustracije (tule nismo uporabili vseh), konča še posebej krvavo. Tak konec je zelo značilen za pravljice.

Torej?

Trije prašički imajo očitno značilnosti pravljic in basni, a je pravljičnih elementov več. Če dodamo še očitno razliko, da so namreč pravljice daljše, da se njih praviloma dogajanje razpotegne skozi daljše časovno obdobje, in, predvsem, da je med razvojem zgodbe prišlo do zelo pomembne in nepovratne spremembe, je zadeva jasna: opravka imamo s pravljico.

Da pa trije prašički, tako kot v številnih pravljicah lahko zgolj simbolno predstavlajo isti lik na različnih stopnjah razvoja (razvoja likov v basnih ni, liki v basnih so le nosilci funkcij, je tako ali tako še dodaten dokaz v prid pravljice.

Tako. Zdaj veste.

Komentiraj

Filed under pravljice