Še več o Grimmovih pravljicah

Čeprav smo se s pravljicami bratov Grimm že ukvarjali, so zgodovinsko preveč pomembne, da bi bila ena sama objava dovolj. Navdihnile so stotine avtorjev in, čeprav danes številne nekoč vključene pravljice zaradi tematike (ljudožerstvo, pedofilija, nekrofilija, detomor, incest, …) niso več vključene v zbirke in počasi tonejo v pozabo, še vedno predstavljajo nekakšno okostje literature za otroke.

Tokrat se bomo na kratko sprehodili skozi knjigo iz leta 1912, ki jo je ilustriral Robert Anning Bell (1863-1933). Izbral sem le celostranske ilustracije, med katerimi bodo nekatere takoj priklicale spomine na znane pravljice, ob drugih pa boste le skomignili. Zbirka seveda ni bila popolna niti takrat, saj denimo v njej ni bilo Rdeče kapice ali Janka in Metke, bile pa so nekatere danes le poznavalcem znane pravljice, kot je na primer Modra luč ali Lili in lev. Ilustracije so sicer črnobele, a tehnično izjemno dodelane. Robert Anning Bell, sicer sodobnik Walterja Crana, je slovel kot eden največjih mojstrov svojega poklica, ilustratorstvo pa je bila zanj ostranska dejavnost, namenjena dodatnemu zaslužku in predvsem promociji.

Gremo kar po vrsti.

Zlata goska

To je ena od ‘srednje’ znanih Grimmovih pravljic. Pripoveduje o fantu (najmlajši od treh sinov, kajpak), ki na izviren način spravi v smeh princeso, ki je nihče pred njim ni uspel prepričati, da bi se vsaj nasmehnila.

Mizica, pogrni se!

To je precej bolj znana pravljica. Spet trije sinovi in spet se najbolj izkaže najmlajši. Ampak zgodbo verjetno tako ali tako poznate.

Zlata ptica

To je le ena izmed številnih različic pravljice o zlatih jabolkih in ptici, ki jih krade. Poznamo jo tudi v slovenskem jeziku, tale pa ima lisjaka v vlogi pomočnika. (Ruske variacije imajo na primer v tej vlogi volka.)

Trnuljčica

To je edina izmed ilustracij v knjigi, ki so jo raztegnili kar prek dveh strani. Zaplet s Trnuljčico seveda že vsi zelo dobro poznamo, speča lepotica pa je še vedno močan in hvaležen vir navdiha.

Žid v grmovju

Žid v grmovju je lep primer pravljice, ki preigrava rasno obarvane sterotipe in je bila seveda eden izmed razlogov, da so Grimmove pravljice v Hitlerjevi Nemčiji uvrstili v šolske učne načrte. Danes je rasizem v pravljicah precej redkejši, za seksizem pa tega ne še moremo reči.

Pepelka

Sloviti prizor o deklici, ki med begom izgubi čevelj in se nato srečno poroči, najbrž ne potrebuje dodatnega komentarja.

Nosata princesa

Za tole pravljico niti ne vem, če sem ji pravilno prevedel naslov. Pripoveduje o treh vojakih (tokrat nimamo opravka z brati ali sestrami), ki dobijo tri čarobna darila, jih zapravijo, a na koncu vendarle dobijo nazaj. Vsekakor ena izmed različic bolj znane Mizice, pogrni se.

Gosja pastirica

Gosja pastirica je ena bolj znanih in najbolj tipičnih pravljic bratov Grimm. Pripoveduje o moči dane besede in razdvojenosti, do katere lahko pripelje dana obljuba.

Kralj Drozgobrad

Kralj Drozgobrad je pri nas že pred leti izšel tudi kot samostojna slikanica, čeprav (vsaj zdi se mi), ga v osnovno zbirko običajno niso uvrščali. Pripoveduje o prevetni princesi in njeni kazni, verjetno pa je bolj znana Andersenova pravljica o Svinjskem pastirju, ki ji je bil Kralj Drozgobrad gotovo za navdih.

Sneguljčica

Še eden od slovitih pravljičnih prizorov, ki so postali del najosnovnejše splošne razgledanosti. Sneguljčica in njena mačeha zagotovo predstavljata enega najbolj znanih rivalskih parov sploh.

Štirje spretni bratje

Tokrat ena manj znanih pravljic. Pripoveduje o štirih bratih, ki so morali v svet, da bi se izučili različnih polklicev, seveda pa brez princese in zmaja ne gre.

Mačja koža

Ta pravljica ni del nemškega ljudskega izročila, kar naj bi načeloma veljalo za Grimmove pravljice, ampak le različica Bele mačke, ki jo je napisala Madame d’Aulnoy.

Žabja princesa

Te pravljice nikar ne zamenjujmo z Žabjim princem, oz. kraljem, čeprav ima zelo podobno sporočilo: ne sodi drugih po videzu (in še kakšno, na primer: drži besedo). Pri nas je verjetno najbolj znana v ruski priredbi z Ivanom in Vasiliso, a so znane tudi italijanske, grške in druge variacije.

Pogumni krojač

Pripoved o pogumnem krojaču poznamo pri nas tudi kot Sedem na en mah in je ena izmed najbolj znanih Grimmovih, kjer v naslovni vlogi ni ženskega lika.

Lili in lev

O tej pravljici verjetno še niste nikdar slišali, zaplet pa močno spominja na Lepotico in zver. Ker ima tudi ta bolj francoske in italijanske, kot nemške korenine, jo v zbirki le poredko srečamo. Ampak tokrat smo naredili izjemo, ker je malce bolj poglobljeno znanje konec koncev tudi naš namen, ali ne?

Elenore Plaisted Abbott in zbirka Grimmovih pravljic

Elenore Plaisted Abbott je pri nas skoraj neznana ilustratorka in tudi v svetovnem merilu ne spada med najbolj iskane ustvarjalce iz takoimenovanega vintage obdobja. rodila se je leta 1875, umrla 1935, večino življenja preživela v Philadelphiji, kjer je bilo ob koncu 19. stoletja eno najživahnejših zbirališč slikarjev in ilustratorjev, še posebej učencev legendarnega Howarda Pylea, bila vmes nekaj časa tudi v Parizu, predvsem pa ni, kot so posrečeno ugotovili njeni kritiki, nikoli odrasla, kar je razvidno tudi iz naslednjih ilustracij Grimmovih pravljic iz leta 1920.

Ker gre v glavnem za manj znane pravljice slovitih bratov, je to verjetno dobra priložnost, da spregovorimo nekaj besed tudi o teh. Dejstvo je namreč, da ob več kot dvesto pravljicah iz zbirke večina ljudi pozna morda le deset najbolj razvpitih, in še te običajno v ‘razredčeni’ različici.

Začnimo s pravljico Dva brata:

To je zgodba o bogatem in revnem bratu, ki se začne z najdbo revnega brata. Odkrije namreč zlato ptico, ki bo tistemu, ki poje njeno srce in jetra, omogočila, da vsako jutro pod vzglavjem najde zlatnik. Po pomoti čarobni obrok namesto bogatega brata dobita sinova revnega. Zarad jeznega strica se odpravita od doma, dobita čarobne živalske pomočnike in eden izmed njiju reši princeso pred zmajem. Žal postane žrtev zlobnega dvorjana, a njeov brat ga razkrinka in se namesto hudobneža oženi s princeso. Vendar v postelji spita vsak na svoji strani meča! Ko se brata spet srečata, tisti, ki je princeso rešil, izve, da je njegov brat spal z dekletom in mu odseka glavo, a kmalu izve za celotno zgodbo in z živo vodo brata oživi.

Naslednja pravljica ima naslov Pojoči škrjanček:

Tu imamo očeta treh hčera, ki jim s poti obljubi darila. Starejši želita običajne zadeve kot so diamanti in zlato, mlajša pa je zahtevnejša, saj bi rada pojočega škrjančka. Ko se oče vrača z darili za starejši hčeri, na drevesu opazi še škrjančka. Toda preden ga dobi, ga napade lev, ki ga obtoži kraje in zahteva plačilo – prvo bitje, ki ga bo oče srečal ob vrnitivi. to je seved najmlajša hči, ki postane levja nevesta, a se z tverjo dobro ujame in je na dobri poti, da ga reši prekletstva. Vendar ji spodleti, zato mora na naporno potovanje, ki pa se dobro konča. Zgodba torej, ki je zelo podobna tisti o Lepotici in Zveri, ta pa je seveda le odmev mita o Kupidu in Psihe.

Naslednja današnja pravljica ima naslov Šest labodov:

V zgodbi imamo šest bratov in eno sestro. Bratje so začarani v labode in lahko jih reši le sestra, če jim splete šest srajc iz kopriv (prevodi se tu razlikujejo), pri tem pa šet let ne spregovori niti besede. Med pletenjem jo najde kralj, se zaljubi vanjo in jo oženi, težave pa so z njegovo mamo, ki snahi zapored ukrade tri novorojenčke in jo vsakič obtoži čarovništva. Kralj po izgubi trejega otroka popusti in za njegovo molčečo ženo res pripravijo grmado, vendar se med potjo na morišče izteče šest let, priletijo labodi, sestra jim vrže srajce in vsi skupaj lahko pojasnijo kaj se je dogajalo. Na grmadi nato sežgejo zlobno taščo.

Naslov naslednje je Plešoči čevlji, znane tudi kot Dvanajst plešočih princes:

To je pravljica o kralju, ki ima dvanajst hčera, te pa vsako noč nekam skrivnostno izginejo. Rad bi izvedel kaj počnejo in zakaj imajo zjutraj čevlje povsem uničene. Neki vojak se javo, da jih bo razkrinkal in za to je pripravljen tvegati glavo. Dekleta so res namazana z vsemi žavbami, a tretjo noč stražarjenja mu le uspe ostati buden in jim slediti na skrivno zabavo. To mu na koncu prinese roko najstarejše hčere in mesto prestolonaslednika.

Naslednja zgodba nosi naslov Kraljeva otroka:

To je klasična pravljica o kraljeviču, ki dobiva nemogoče naloge, a mu jih pomaga rešiti prebrisana kraljična, njen oče pa nikakor noče izpolniti dane besede, in jima dovoliti poroke. Po napetem pobegu in zaroti, zaradi katere bi se kraljevič skoraj poročil z drugo, se tudi ta zgodba za mlada zaljubljenca srečno konča. Taisto pravljico poznamo v številnih različicah, pri nas je verjetno še najbolj znana tista o Vasilisi iz zbirke ruskih pravljic Afanasjeva.

Pa še zadnja današnja ilustracija Elenore Plaisted Abbott – Pepelka:

Čeprav se zdi ta najbolj znana med vsemi, bo prizor na sliki marsikoga zmedel. Toda, če se spomnimo, da ge za Pepelko bratov Grimm in ne Perraultovo, je takoj lažje. V Grimmovi različici nimamo vile v vlogi čarobne pomočnice, imamo pa drevo na materinem grobu, ki prav tako pomaga Pepelki na poti do plesa in srečanja s kraljevičem. Tu ni buče in začaranih mišk, so p izdajalske ptice, ki najprej poskrbijo, da se Pepeplkini pohabljeni sestri ne uspeta vriniti na njeno mesto, nato pa jima še izkljuvajo oči. Da, tako so se včasih pisali srečni konci.

Toliko za tokrat, veliko zanimivih pravljic še naprej!