Humor v pravljicah

Kako je s humorjem v pravljicah?

Humor se na prvi pogled zdi obvezni del pravljic. Pa vendar nam podatek, da pravljice pravzaprav izhajao iz ljubezenskega romana, pove, da humor ni niti obvezni, niti vedno zaželjeni del pravljic.

Pravljice in smisel za posel

Nas pravljice lahko naučijo česa o poslu?

Ostržek

Carlo Collodi: Ostržek

Ostržek Carla Lorenzinija (pravo ime Carla Collodija) je pravljica z elementi fantastike, vzgojnimi sporočili in osnovnim motivom transformacije, kar vse najdemo tudi v drugih ‘klasičnih’ pravljicah.

Toda izvirna različica je bila pravzaprav napisana kot politična alegorija in dejansko veliko mračnejša od različic, ki smo jih spoznali v 20. stoletju ali še kasneje rojeni. Seveda je imel pri preporodu Ostržka spet prste vmes sloviti Disney, kar pa smo pravzaprav že vajeni.

Če so Grimmove pravljice nastale z namenom združevanja Nemčije, je Ostržek nastal v že združeni Italiji. V obeh primerih so se avtorji zavedali družbenih sprememb, a pri Collodiju so bile te že tako izrazite in marsikje kar katastrofalne, da o romantičnih razpletih in srečnem koncu, kot je nekako pričakovati pri večini Grimmovih pravljic, tu ni govora.

V izvirniku na primer OLstržek na koncu ne postane človek, ampak ga – obesijo.

Ljubezenske zgodbe v pravljicah

Pravljice imajo zgodovinsko precej skupnega z ljubezenskimi romani.

A dobro v pravljicah zares vedno zmaga?

V katerih pravljicah na koncu zmaga zlo in ne dobro?

Tole bo še ena izmed manj običajnih objav. Poskusili bomo namreč narediti seznam pravljic, v katerih zmaga zlo in ne dobro. Torej ne pravljic z nesrečnim koncem (kar bi nasprotovalo pravilu o obveznem srečnem koncu), ker bi bila takšna naloga prelahka, temveč pravljic, kjer zlo (slabo) zares zmaga proti dobremu.

Pravljice bomo razvrstili po abecednem vrstnem redu in zraven dodali kratke obnove, oziroma komentarje:

Rdeča kapica (Charles Perrault)

Bistvena razlika med nam bolj znano različico iz zborke bratov Grimm in Perraultovo Rdečo kapico je v koncu. Pri Perraultu namreč na koncu ni lovca. Volk požre najprej babico in nato še vnukinjo, namesto (od)rešitve pa avtor publiki ponudi poučno sporočilo, v katerem mlada, naivna dekleta svari pred starimi, pokvarjenimi plenilci.

Morda dodajmo še, da so bile znane tudi že različice pred Perraultovo, a se je v njih za deklico in njeno babico končalo srečno – volk, kot poosebljenje zla, je bil kaznovan. Toda na nek način je Perrault vendarle začetnik. Je namreč prvi, ki je dal naslovni junakinji rdeče ogrinjalo. Kako zelo se je ta slavna zgodba še morala spremeniti in razviti (še vedno se), pove tudi podatek, da sta brata Grimm v svoji prvi zbirki pravljic objavila kar dve različici Rdeče kapice (v obeh zmaga ‘dobro’).

Sveti Nikolaj in njegov služabnik

Jan Schenkman: Sveti Nikolaj in njegov služabnik

Slikanica Sveti Nikolaj in njegov služabnik Jana Schenkmana iz leta 1850 je bila digitalno obnovljena leta 2004 in je v elektronski obliki na voljo tule:

https://www.dbnl.org/tekst/sche039stni01_01/colofon.php

O knjigi ne vemo veliko. Avtor besedila je Jan Schenkman, izdajatelj G. Theod. Bomb iz Amsterdama, ilustrator pa ni znan. Zelo verjetno gre za izvajalca, ki je za neko nadomestilo brez pogodbe narisal devet ilustracij, ki jih prilagamo v nadaljevanju. Ilustracije v izvirni slikanici so bile seveda ročno pobarvne, saj je bil barvni tisk tedaj šele v povojih.

Glede na letnico izida ni verjetno, da bi ilustrator umrl pred manj kot 70 leti, kar slikovni material uvršča med dela, ki so javnosti na voljo brezplačno.

Še nekaj besed o besedilu, ki je spisano v verzih. Pripoveduje splošno zgodbo o svetem Nikolaju, ki skupaj s svojim sužabnikom obiskuje domove in nagrajuje pridne in dobre s slaščicami in drugimi z drobnimi darili. Obiske opravlja skrivaj, pri tem si pomaga z dimniki, nogavicami in konjem. Tudi letenje po zraku ne umanjka, pri tem pa si pomaga z balonom.

Poudarjena so druženja med sorodniki in prijatelji, v ospredju so otroci. Elementi, ki so ob praznovanju odhoda starega in prihodu novega leta, še vedno prisotni torej. Kot na primer tule:

Z dedkom Mrazom okrog sveta

Po drugi plati je gotovo poučno spoznati prvega in najstarejšega od treh dobrih mož v svoji izvirni škofovski opravi, z mačnim zaledjem, ki ga dajejo zgodbe o vsaj dveh različnih Nikolajih, ki sta v resnici živela in bila razglašena za svetnika.

Brade v pravljicah

Kaj nam povedo brade v pravljicah?

Brada (z ali brez brkov, z ali brez zaliscev) ima v skoraj vseh okoljih in časih prav posebno vlogo. Nič čudnega torej, da je si je priigrala pomembno vlogo tudi v pravljicah.

Na tem mestu bo rasel seznam pravljic, kjer ima brada poseben pomen, ob vsaki bo seveda kaka ilustracija in kratka razlaga.

Sinjebradec

Kralj Drozgobrad

Bratec in sestrica

Sedem Švabov

Sedem Švabov – pravljica, ki to ni

Sedem Švabov je pravljic, ki jo najdemo tako v zbirki bratov Grimm kot v svoj čas še precej uspešnejši zbirki Ludwiga Bechsteina. Prvi jo je zapisal Hans Wilhelm Kirchof že leta 1563, nastopajoči pa so dobili vsak svoje ime v različici Ludwiga Auerbacherja iz leta 1827. Čeprav jo redno uvščajo v zbirke nemških pravlic, definiciji tega literarnega žanra ne ustreza.

Enooka, dvooka, trioka

Brata Grimm: Enooka, dvooka, trioka

Še ena izmed manj znanih pravljic bratov Grimm.

Trija mozicki v gozdu

Brata Grimm: Trije možički v gozdu

Pravljica Trije možički v gozdu je ena izmed različic pravljic o dobri in slabi hčeri, oz. sestri. Brata Grimm sta jo uvrstila že v prvo izdajo svoje zbirke, in sicer pod številko 13 (KHM 13).

Obnova