Deklica z vžigalicami

Hans Christian Andersen: Deklica z vžigalicami

Deklica z vžigalicami Hansa Christiana Andersena je ena najbolj znanih in najlepših pravljic z motivom smrti. Je tudi pripoved o sanjah in upanju, ki jih ne more premagati niti človeška brezbrižnost. Predstavili bomo povzetek s kratkim komentarjem, preprosto analizo in z ilustracijami Alice Havers iz leta 1885.

Obnova

Bil je silvestrski večer. Deklica se je odpravila na ulico prodajat vžigalice, oblečena le za silo, obuta v prevelike copate, ki so bili nekoč materini, pa še te je izgubila ob prečkanju ceste, ko bi jo skoraj zbila kočija. Enega od copat ni več našla, drugega ji je ukradel prav tako bosonog fant.

Na ulici je dišalo po pečeni goski, deklici pa je od lakote krulilo po trebuhu.

Ker nihče ni hotel kupiti niti ene vžigalice, je bila vse bolj obupana. Domov ni upala, saj bi jo oče gotovo kaznoval, poleg tega je bilo tam prav tako mrzlo. Premražena je prižgala vžigalico in prikazala se ji je topla peč, ki pa je izginila takoj, ko je vžigalica dogorela.

Ko je prižgala naslednjo, je zagledala toplo kuhinjo z bogato obloženo mizo. Tudi ta je izginila skupaj s plamenom vžigalice.

Tretja vžigalica ji je pričarala božično drevo, a tudi to je lahko občudovala le dokler ni vžigalica ugasnila. Na nebu je opazila zvezdni utrinek. Pokojna babica ji je nekoč povedala, da vsak utrinek predstavlja umirajočega človeka, katerega duša se odpravlja v nebo.

Prižgala je še eno vžigalico in tedaj je zagledala babico, najprijaznejšo in najbolj ljubečo osebo v njenem kratkem življenju. Ni hotela izgubiti njene podobe, zato je prižgala še vse preostale vžigalice. Zasijalo je svetleje od belega dne.

Deklica je prosila babico, naj je ne pusti same in babica je njeno dušo odnesla s seboj.

Zjutraj so mimoidoči na ulici našli zmrznjeno deklico in kupček dogorelih vžigalic. Pomislili so, da se je hotela ogreti, nihče pa ni vedel, koliko lepega je videla pred smrtjo.

Analiza

Revščina in izkoriščanje otrok sta bila v Andersenovih časih nekaj samoumevnega (v številnh delih sveta sta še vedno). Motiv revne deklice, ki od mraza umre, je delno gotovo povzel tudi po svojem ne prav lepem otroštvu in mladosti, kjer sta bila lakota in mraz vsakdanja tovariša.

Smrt lahko slutimo od samega začetka. Andersen je gotovo dal prednost silvestrskemu večeru pred božičnim, saj zadnji dan v letu ponazarja umiranje. Za povrh že v prvem stavku opozori na izjemen mraz, v katerega se poda premalo oblečena deklica. Da ravno ona prodaja vžigalice, ki so seveda namenjene ogrevanju, je dodaten kontrast.

Deklica se pred kruto resničnostjo nato zateče v domišljijski svet. Kazen zaradi neprodanih vžigalic je ne skrbi več, saj se raje preda prijetnim sanjarijam o topli peči, pečenki na mizi in okrašenem božičnem drevesu. Največjo tolažbo ji prinese podoba babice, ki pa je že mrtva in deklica najde (od)rešitev v tem, da se ji pridruži.

Zgodbo lahko razumemo kot ostro kritiko hladnega (tako in drugače) sveta, v katerem številni otroci trpijo in umirajo, ne da bi se kdo zares zmenil zanje. Andersen je v svojih pravljicah za otroke pogosto posegal po kritiki obstoječe družbe in ponujal tolažbo v domišljiji in religiji.

Sporočilo

V Deklici z vžigalicami lahko najdemo več sporočil, kar je seveda eden od razlogov, da je kljub žalostnemu tonu, ki ga na koncu le delno omili podoba nasmejanega obraza zmrznjene deklice, postala nesmrtna.

Eno je prav gotovo. Bogat čustveni in domišljijski svet na dolgi rok le premaga trdo resničnost. Ker lakote in mraza v tem svetu ni mogla premagati, je našla pot v drugega. K babici.

Drugo sporočilo naslavlja starše. Iz pravljice ni razvidno, kaj je bilo z dekličino materjo, a glede na njene copate, ki jih je nosila, lahko sklepamo, da je tudi ona umrla. O očetu izvemo zgolj to, da se ga je bala. Deklici torej ni manjalo ‘le’ hrane, toplote in varnosti, predvsem je bila brez ljubezni. To pa lahko še tako revni starši svojim otrokom vendarle nudijo.

Tretje sporočilo je družbeno. Andersen jasno pove, da so mimo deklic nenehno hiteli ljudje, ki jim je šlo v življenju neprimerno boljše, a jo je komaj kdo opazil. Celo v napoto jim je bila. Si res želimo živeti v tako hladnem in brezbrižnem svetu?

Več o ilustratorki in vse njene ilustracije iz knjige Beli labodi in druge pravljice, iz katere smo uporabili tudi slike za predstavitev Deklice z vžigalicami, si lahko ogledate na https://topillustrations.wordpress.com/2012/11/18/alice-havers/.