Troli, mitološka bitja v pravljicah in legendah

Kdo ali kaj so troli?

Ne, ne mislimo na spletne trole, osebke, ki pod lažnimi imeni spravljajo v slabo voljo druge sodelujoče na forumih in v sorodnih razpravah, ampak mitološka bitja, ki jih povezujemo s Skandinavijo, predvsem z Norveško, čeprav se njim podobne pravljične stvore najde tudi drugje. Pravzaprav skoraj povsod po svetu.

Več vrst trolov

Troli so si med seboj zelo različni in jih v pravljicah na nek način poosebljajo tako škrati (in palčki, kar spet ni isto), kot vile (in seveda vilinci), kot velikani. Lahko so zelo prebrisani ali osupljivo neumni, dovolj majhni, da se skrijejo v dlan ali večji od gore, z zelo omejenim besednim zakladom in neverjetno močjo, ali polni zvijač in krhki kot peresce.

Gozdni trol (Theodor Kittelsen)

Morda je najlažje, če za začetek ostanemo na norveškem, kjer se večina poznavalcev trolov strinja, da gre za starodavna bitja, ki živijo v sožitju z naravo, v splošnem človeku niso naklonjeni, delijo pa se v dve skupini:

  • gorski in gozdni troli so ogromni, lahko dosežejo velikost hriba ali celo gore, najčlažje si jih predstavljamo kot ne posebej bistre, a zato toliko bolj nasilne velikane z velikim apetitom, ki se skrivajo pred sončno svetlobo in jih človek najlažje premaga zvijačo (zelo podobno kot na primer Pogumni krojaček opravi z velikani v zgodbi, ki jo poznamo tudi kot Sedem na en mah);
  • podzemni troli so majhni, običajno niso večji od kakega desetletnika, delujejo veselo, razigrano, posebej prijazni so do otrok, ki jih radi zvabijo v svoj podzemni svet, od koder se otroci včasih vrnejo šele čez desetletja (čeprav se je njim zdelo, da so tam prebili le nekaj utric ali dni) ali pa sploh ne.

So vsi troli človeku nevarni?

Praviloma veliki troli nočejo imeti opravka z ljudmi. do težav pride le, če se z njimi srečajo, kar se seveda zgodi, kadar preveč radoveden človek stika po ozemlju trolov. to je slabo dostopno, neraziskano, skalnato in nasploh negostoljubno, torej mora človek imeti že kar dober razlog, da zaide nanj.

Princesa pri Trolih (John Bauer)

Takšen razlog je seveda lahko raziskovalna žilica, lahko pa so tudi govorice o skritih zakladih, ki naj bi jih nekateri troli varovali. To jih seveda povezuje z v Srednji Evropi bolj znanimi škrati, ki prav tako ljubosumno skrivajo skribnvnosti matere narave (lahko si jih predstavljamo kot rudnine, konec koncev sta na primer kemijska elementa nikelj (Nickel ali Old Nick) in kobalt (kobold) dobila ime ravno po porednih škratih, oz zlih duhovih v germanski mitologiji.

Velkim trolom se torej zlahka izognemo, če ne zaidemo na njihova ozemlja, ali se vsaj potrudimo, da smo ves čas dobro obdani s sončno svetlobo. Le-ta naj bi namreč trole lahko spremenila v skale, oziroma gore.

Manjši troli pa nasprotno pogosteje pridejo v stik z ljudmi, znane so tudi zgodbe, da so vdirali v človeška bivališča in kradli otroke, zato so ljudem bistveno nevarnejši. Menda se proti njim najlažje zaščitimo s svetlobo, saj se, podobno kot njihovi veliki sorodniki, neradi izpostavljajo soncu in še posebej strelam (kar naj bi izhajalo iz starodavnega spora s Torom, bogom groma).

Morski trol (George Washington Hood)

V zadnjih desetletjih je poročil o stikih s troli vse manj, saj jih naj bi odganjala tudi umetna svetloba, ki je je v človeških bivališčih vse več in več, zelo neprijetno jim je tudi zvenenje cerkvenih zvonov.

Temeljijo na resničnih likih, oziroma osebah?

Po nekaterih teorijah zgodbe o trolih izhajajo iz pradavnine kot opomnik predstavnikom sodobnega pokončnega človeka, ki je prihajal v stik z neandertalci, kar je mogoče podkrepiti tudi z bolj ali manj verjetnimi izpeljavami besede trol. Vzporedno naj bi podobno britanski piksiji (pixies) izhajali iz konflikta s starodavnim ljudstvom po imenu Pikti.

Ampak za kaj trdnejšega bo verjetno treba vložiti precej več truda.

Komentiraj

Filed under pravljicna bitja

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.