7 resnic, ki se jih iz pravljic naučimo o poroki

Čeprav je poroka nekoliko staromoden koncept, ki ga sodobno pravo v razvitem svetu se bolj enači s skupnim življenjem v predpisanem in relativno kratkem skupnem življenju, se vendarle ljudje še vedno poročajo. Ker se marsikdo celo več kot enkrat, torej poroka kot takšna vendarle še ni povsem iz mode.

Toda tokrat se ne bomo ukvarjali s samo poroko, oz. poročnim slavjem, temveč bomo spregovorili nekaj resnic o korakih do skupnega življenja in tudi o skupnem življenju samem, ki se jih lahko, seveda na pretiran in poenostavljen, a zato toliko bolj razumljiv in učinkovit način, naučimo iz pravljic.

1. Vložiti je treba trud

Če se hočeš poročiti, ni dovolj, da si to samo zaželiš. Princi morajo skozi trnovo grmovje in princese izrabiti železne čevlje, ali pa vitezi premagati zmaje ali lepotice kramljati z zvermi, da do poroke sploh lahko pride.

Pravljice se ne ukvarjajo kaj prida s fizično privlačnostjo. Dekleta so lepa (v resnici je vsako po svoje lepo) in fantja praviloma tudi (če ne na zunaj, pa imajo dobro srce, veliko mero poguma ali prebrisanosti, …). Veliko več izvemo o tem, da se morata oba, tako on kot ona (vsaj v večini pravljic) do končnega rezultata, torje poroke, vsaj malo potruditi.

Izstopiti morata torej iz svojega območja udobja. Zgolj aplikacija, ki po algoritmu najde najprimernejšega partnerja ni dovolj.

2. Pri izbiri življenjskega sopotnika so ti sorodniki pogosto v napoto

Čeprav si vsi želimo s poroko predvem pridobiti, kar v idelanem primeru pomeni na primer, da oče neveste ne dobi hčere, ampak dobi še sina, bratje in sestre pa se preprosto pomnožijo, kar je vedno dobro tako zasebno kot poslovno, je v pravljicah in v resničnem življenju pogosto ravno nasprotno.

Očetje se nadzoru nad svojimi hčerami zlepa ne odrečejo, matere so ljubosumne na njihovo lepoto, dediščine svojim sinovom ne dajo kar tako, da ne omenjamo spletkarskih bratov in sester, ki se v želji, da bi preprečili srečo svojih sorojencev ne ustavijo niti pred umorom.

Listanje črne kronike pravljične zgodbe le potrjujejo. Največ zločinov se zgodi ravno znotraj družine.

3. V zakonskem jarmu si ne smemo privoščiti sebičnosti

S poroko svojega lastnega življenja sicer ne smemo zanemariti, a bistvo poroke je vendarle, da si ustvarimo novo življenje. 1 + 1 ne sme biti več 1 in 1, ampak celo več kot 2. S poroko namreč pričakujemo, da nam bo bolje kot prej. Staro življenje potemtakem v veliki meri pustimo za seboj in si skupaj z zakonskim partnerjem ustvarimo novo.

Če se uspešno naučimo ločevati med lastnimi in skupnimi interesi ter med njim postavljati zdrave prioritete, lahko storimo še korak naprej. Družino lahko povečamo. S prihodom otroka ali otrok je priložnosti za sebičnost še manj, organizacija časa in postavljanje prioritet je še pomembnejše.

Preden priodemo do tja, naj bi bilo torej dovolj zreli, da lahko prevzamemo odgovornost za skupno življenje. Žal se v resničnosti vse prepogosto zgodi obratno. Najprej pridejo otroci, nato mora poroka in za tem ugotavljanje, da še vedno ne zmoremo postaviti drugih pred svoje interese.

4. Srečno do konca svojih dni

To je ena najbolj pravljičnih fraz, ki jo je treba vzeti z veliko rezerve. Pravljice so zanimive ravno zato, ker gre v njih marsikaj narobe. Neveste so ugrabljene, princi ranjeni, starši in sorojenci v napoto. Premagati je treba zmaje, velikane in druge težave.

Pravljice nas torej ne učijo, da bo po poroki vse v redu. Pravzaprav v številnih, na primer v Pogumnem krojačku, Ribičevi ženi, Aladinu in čudežni svetilki, ne nazadnje v Janku in Metki, izvemo, da se po poroki težave nadaljujejo ali celo šele prav začnejo.

A to naj nas ne ovira pri iskanju sreče s vojim partnerjem in poskušanju doseganja vsaj enega dneva zadovoljstva naenkrat. Če nam uspe, naslednji dan poskusimo znova. Če ne, smo se že naučili, da je večino težav mogoče premagati, zato sveda prav tako naslednj dan poskusimo znova.

5. Videz ne pomeni nujno najboljšega kriterija

Biologija od nas pričakuje, da si bom za partnerja izbrali privlačno osebo, saj dober videz namiguje na dobro zdravje in večjo verjetnost za razmnoževanje. Po drugi plati pa nas tako pravljice kot resnično življenje hitro naučimo, da se pogosto odlično ujamemo tudi z osebami nasprotnega spola, ki nas vsaj sprva niso fizično privlačile.

Žabji kralj in Lepotica in Zver sta le dva izmed najbolj znanih primerov, kjer dekleta ugotavljajo, da primeren ženin ne naredi nujno najboljšega prvega vtisa. Podobno najdemo pravljice (na primer o Vasilisi), kjer mora snubec izbirati med povsem enakimi dekleti, čeprav ve, da je zanje prava le ena. Ali pa domov pripelje mačko, za katero se čez čas izkaže, da je začarana princesa.

Videz lahko vara. Če na to pozabimo, se spomnimo pregovora: poroči se z lepotico in skrbelo te bo do konca svojih dni.

6. V večini primerov bodo še druge priložnosti

Čeprav imajo pravljice izrazito napeto zgradbo, v katri gre marsikaj na vse ali nič, se vendarle naučimo, da je moč številne napake tudi popraviti. Včasih naredimo bedarijo (pomislite le na Zlato ptico, kjer najmlaši sin vsakič znova prebudi stražarje), a se vseeno lahko izvlečemo.

Če se torej zalomi (ali bolje: Ko se zalomi), ne smemo kar obupati. Vsaj poskusiti velja popraviti napako in iti naprej. Če pa je ta vseeno prehuda, morda takoj za ovinkom lahko najdemo drugega princa ali princeso. Življenje je polno priložnosti. Ne odrecimo se jim kar tako.

7. Poroka ni cilj, ampak pot

Mnoge pravljce se končajo s poroko, a o tej izvemo le malo. Morda se pripovedovalec le poheca, da je bil tudi sam tam in je bilo toliko pijače, da ima še sedaj moker jezik. Pa vendar je iz same zgodbe povsem jasno, da je bistvo v poti do poroke, ne v poroki sami, da je pravljica zanimiva ravno zato, ker nas uči, kako se soočati s preprekami, ne kako uživati v udobnem prestolu (ali na sedežni garnituri).

Ne nazadnje, kako nas življenjski izzivi, med katerimi poroka nikakor ni najmanjši, naredijo boljše, močnejše, modrejše in s tem lahko še več prinesemo v zvezo z drugim človekom, kjer potem skupaj, če se dovolj potrudimo in imamo zraven še nekaj sreče, ustvarimo nekaj novega, še boljšega.

Novo pravljico, morda?

Komentiraj

Filed under pravljice

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.