Edmund Spenser: Pravljična kraljica

Pravljična ali vilinska kraljica?

S prevodi je težko in mojstrovina Edmunda Spenserja (1552-1599), ki na prevod v slovenski jezik šele čaka, je lep primer težav pri prenašanju informacij med različnimi časi, prostori in kulturami.

V izvirniku gre seveda za delo The Faerie Queen. Če se s kraljico vsi strinjamo, je beseda Faerie prav tako izmuzljiva kot so pravljice po svoji naravi. Seveda najprej pomislimo na vilo, vendar je vsem jasno, da vile v pravljicah niso nujno prisotne.

Zato torej zaenkrat predlagam kar Pravljično kraljico, kar gre nekako skupaj tudi z osnovno idejo dela, kot ga je sam avtor predstavil Walterju Raleighu. Edmund Spenser si je namreč to pesnitev, eno najdaljših v angleškem jeziku in eno najdaljših sploh, zamislil kot serijo knjig.

Vseh skupaj naj bi bilo dvanajst knjig, celotno besedilo v verzih, ‘izumljenih’ posebej v ta namen (Spenserjanska stanca: vsaka ima devet vrstic, od katerih je prvih osem v jambskem pentametru, deveta pa v jambskem heksametru, ki je običajno imenovan akar aleksandrinka) in z ritmiko ababbcbcc.

Vsaka od dvanajstih knjig naj bi opisovala eno izmed kreposti, kot so svetost, zmernost, čistost, …, vse skupaj pa opevale tedanjo kraljico Elizabeto I., včash imenovano tudi Deviško kraljico, poslednjo iz dinastije Tudorjev, ki so so se radi predstavljali kot neposredni potomci legendarnega kralja Arturja.

Prav Artur in Gloriana (še eden od vzdevkov Elizabete I.) sta osrednja lika pesnitve, čeprav v njej ne igrata glavne vloge. Te so namreč rezervirane za različne junake, ki vsak posebej ponazarjajo že omenjene kreposti. Seveda je v tako obširnem delu na voljo kopica zanimivih likov, med katerimi je prepoznati številne resnične osebe iz Spenserjevega časa, pa tudi legendarne osebnosti, ki nastopajo zgolj stilizirano, vendar to ni namen današnje objave.

Povedati je treba namreč predvsem zakaj je The Faerie Queen tako pomembno delo za vsakega, ki bi rad vedel več o pravljicah. Poglaviten razlog je seveda sorodnost te nedokončane (po šesti knjigi je Spenser umrl) pesnitve s pravljicami:

  • Resnični liki in domišljija se nenehno prepletata, zgodovinski dogodki se zlivajo z legendami in popolnimi izmišljijami.
  • Liki so arhetipski, vsak med njimi ima natanko določeno vlogo in globina posameznega lika sega zgolj tako daleč, kot to zahteva njegova funkcija v zgodbi.
  • V zgodbah nastopajo številna pravljična bitja kot so čarovniki, vile in zmaji.
  • Številni odlomki, posebej opisi bojev, so na moč podobni junaškim epom, kot je na primer Iliada.
  • V knjigah je veliko romantičnih delov z zaljubljenimi princesami in pogumnimi vitezi, kot jih je najti od začetkov pogrošne romantične literature iz 14. stoletja pa vse do današnjih doktor romanov.

Naslednje ilustracije Edwarda Henryja Corboulda (1815-1905) vse to samo potrjujejo, saj boste zlahka prepoznali prizore, podobne najbolj znanim prizorom v znanih pravljicah:

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-1

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-2

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-3

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-4

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-5

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-6

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-7

edward-henry-corbould-the-faerie-queene-8

Vsi ti elementi skupaj (lahko bi jih še naštevali, že o pripovednem slogu bi se dalo napisati zares dolgo razpravo) so seveda prisotni v klasični in tudi sodobni pravljici, kjer se vedno prepletata vzgoja in zabava, kjer se pripoved prilagaja poslušalcu, kjer je resnica sicer osnova, a nikakor ne omejuje, pripovedovalec pa vedno prinaša nekaj svojega, enkratnega in neponovljivega.

Edmund Spenser je za svoje delo prejel lepo nagrado. Kraljica mu je, čeprav zgodovinarji menijo, da njegovega dela ni nikoli prebrala, namenila letno rento 50 funtov, ki so u jo izplačevali v štirih obrokih (na tri mesece), in je pesniku zagotavljala spodobno življenje brez pretiranega truda.

Avtor je sicer zasebno potožil, da bi bila renta lahko višja, a to je seveda že druga zgodba. Poleg tega, roko na srce, tudi The Faerie Queen ni dokončal.

Mi pa se za tokrat poslavljamo.

 

 

Advertisements

Komentiraj

Filed under pravljice

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s