Lepo kot v pravljici

Kaj pomeni, če nam je lepo, kot v pravljici?

Življenje je polno fraz in nekatere med njimi so tesno povezane s pravljicami. Kadar, na primer hočemo nekaj opisati kot prijetno, lepo, sanjsko in sploh v vseh pogledih idealno.

Ampak resničnost je seveda drugačna in pravljice prav tako.

Ostanimo zaenkrat pri pravljicah. Je v njih res vse lepo?

Večina se začne z resno težavo. Na primer:

  • Oče na smrtni postelji.
  • Babica je bolna in lačna.
  • Za princa ne najdejo soproge.
  • Družina je tako sestradana, da nameravata starša otroke kar pustiti v gozdu.
  • Mati umre, oče slabo izbere drugo ženo.

volk-in-rdeca-kapica-v-postelji

Nič posebej lepega, kajne?

Torej začetki v pravljicah najbrž niso tisti del, po katerem najlepše trenutke v resničnosti označujemo kot pravljične. Začetki so praviloma pesimistični, predstavljajo neko težavo, zastavlja se neka težka naloga, od katere si le težko obetamo kaj dobrega

Oglejmo si torej jedra zgodb.

  • Deklico odpeljejo v gozd, da bi ji izrezali življenjsko pomembne organe.
  • Otroka najdeta zatočišče pri ljudožerki.
  • Junak mora rešiti nerešljivo nalogo, da bi mu nato zadali še eno, še težjo.
  • Množice med reševanjem neprevidne pubertetnice umirajo v nečloveških bolečinah.
  • Junakinja mora brez besed pretrpeti nešteta ponižanja, dokler je to na pripelje na morišče.

metka-potisne-carovnico-v-pec

Hm. Jedra pravljic so sicer dinamična, a težave nastopajočih se kar kopičijo in kopičijo, zato v njih le težko najdemo tisto, kar si v resničnem svetu predstavljamo pod pravljično. Res si marsikdo občasno zaželi aktivnih počitnic, vendar tako aktivnih verjetno spet ne.

Pa smo pri koncih. Od teh seveda pričakujemo največ. Poiščimo nekaj primerov.

  • Našel je lonec zlata, s katerim je kupil hišo zase, za svoje bližnje in še mu je ostalo.
  • Njen žabec se je spremenil v prelepega kraljeviča in jo popeljal na svoj grad.
  • Prelisičil je velikana, mu vzel premoženje in oženil lepotico.
  • Razkrinkali so prevaranta, ga kaznovali in priredili veliko gostijo.
  • Poljubil jo je prelep princ, jo vzel na belega konja in srečno sta živela do konca svojih dni.

Smo že bližje pojmovanju pravljičnega, kajne? Toda primerjava pravljic z resničnostjo kaj hitro razkrije pomembno razliko. Ali, če hočete – pomembne razlike.

  • Ko v resnici najdeš lonec zlata (v redu, to vzemimo malce drugače, recimo, da zadeneš na lotu), se pojavijo raznovrstni nepridipravi, kot so finančni svetovalci, pojavijo se razprtije med prijatelji in družinskimi člani, ko svoje pristavi še davkarija, se pravljični trenutek kaj hitro spremeni v svoje nasprotje.
  • Žabci se sicer tudi v resničnem življenju spreminjajo v kraljeviče, a še pogosteje se zgodi nasprotno – možje se zredijo, zapustijo, zapijejo, podobno se zgodi tudi z ženami. Tudi tu je sicer prisoten pravljično lep trenutek ali pravljično lepo obdobje, a to je skoraj vedno le kratkotrajno in lepemu nato sledi bistveno menja lepo in precej dolgotrajnejše obdobje.
  • Seveda k premoženju, posebej k tistemu, ki je bilo pridobljeno na nepošten način, spada lepotica, če ne zaradi drugega, kot znak prestiža. Toda takšna zveza lahko kot pravljična deluje le navzven, v resnici pa se partnerja kaj kmalu zatečeta k prevari ali begu ali celo nasilni rešitvi nesoglasij, nakopičenih pod publiki všečno fasado.
  • Da, barabe so tudi v resničnem življenju prej ali slej kaznovane. Razen, če imajo dobre odvetnike, ki jim pomagajo vdreti na gostijo, se ji ponovno priključiti, za povrh pa od bivših zmagovalcev še iztožiti lepe odškodnine. Ali pa, če jih že doleti kazen, in ne najdejo več poti nazaj, vsaj s pomočjo zdravniških spričeval zapor zamenjajo za udoben sanatorij z neomejenimi izhodi in številnimi bonitetami, o katerih navaden smrtnik le sanja.
  • Marsikateri zakon se začne s sladkim poljubom in slikovito vožnjo z belimi konji, a nadaljevanje s tečnimi otroki, navzkrižji interesov obeh karier, vsiljivimi sorodniki, neprijetnimi sosedi, pritiski delodajalcev in tako naprej, če nakopičenih kalorij v večerih pred televizorjem niti ne štejemo, zahtevajo svoje.

pravljice-so-neprimerne

Se pravi, da tudi konci v pravljicah niso zares srečni, popolni, oziroma pravljični, če jih ne bi primerno ‘prirezali’. Ker je načeloma vsak konec slab (na koncu vendar vsi umremo), se pravljice v veliki večini primerov končajo na privlačnejšem mestu, se pravi v trenutku nekega pomebnega dosežka, kot je poroka ali bogastvo, izogne pa se nadaljevanju, ki mu ne uide večina zgodb ločitev, prevara, sleparstvo, bolezen, smrt).

Ali drugače – zares pravljično popolni so le trenutki ali zelo kratka obdobja v nekem življenju, pa tudi v vsaki zgodbi, vključno s pravljico.

Ali še drugače – na življenje lahko gledamo kot na niz bolj ali manj pomembnih trenutkov, med katerimi si zgolj nekateri zaslužijo biti imenovani pravljični. Nas pravljice učijo, da takšni dogodki niso samoumevni? Da je predvsem od nas ovisno koliko jih bo, kko dolgo bodo trajali, kako bomo izkoristili svoje življenje?

Napišite si dobro pravljico tudi v novem letu!

 

 

 

Advertisements

Komentiraj

Filed under pravljice

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s