Slovenske ljudske pravljice

Katere so posebnosti slovenskih ljudskih pravljic?

Kot nakazuje že ime ‘ljudske’, te pravljice nimajo znanega avtorja, pripadajo ljudstvu (no, včasih si jih zapisovalci vendarle prilastijo do komaj še spodobne mere), so načeloma v javni lasti, skoraj vedno pa na voljo v številnih različicah, saj je vsak izmed pripovedovalcev slišani zgodbi po svoje dodajal in odvzemal v skladu s svojimi in družbenimi prepričanji.

So slovenske ljudske pravljice kaj drugačne od ljudskih pravljic drugih? Seveda so, kolikor je pač mogoče za tako majhno ozemlje, ki je še na mnogih delih razdeljeno zaradi različnih zgodovinskih razlogov. V našem ljudskem pripovedništvu je močno čutiti vpliv sosednjih narodov, posebej tistih, ki so v preteklosti vladali na našem ozemlju.

Pravljice bratov Grimm so vsekakor pustile neizbrisen pečat, tu so tudi pripovedke o Kralju Matjažu, v osnovi povzete po madžarskem kralju Matiji Korvinskem, svoja posebna zgodba so Rezijanske pravljice in še bi lahko naštevali.

Slovenske ljudske pravljice marsikaj povedo o naših krajih, navadah ljudi, ki so tukaj živeli v bližnji in daljni preteklosti, pa tudi o miselnosti Slovencev tukaj in zdaj.

Že hiter pregled naših ljudskih povesti, pripovedk in drugih sorodnih pripovednih oblik nam pove, da nismo narod velikih junakov, niti ne premoremo mogočnih čarovnikov ali izjemnih lepotic, zaradi katerih bi padale glave in razpadala kraljestva.

zlata-ptica

No, nekaj posebnosti se le najde, na primer Desetnica, ki je kljub dokaj pogostem motivu v tem delu Evrope, le v Sloveniji znana v pesniški obliki. Imamo tudi svoja bajeslovna bitja, kot je Zlatorog ali Veronika (iz Kamnika), s katerimi pa ni težko najti primerjav pri drugih narodih.

To ni nujno slabo. Znanost je že večkrat dokazala, da naši možgani radi delajo primerjave in prav s primerjavami najlažje širimo svoje zanje. Zakaj je to pomembno? Ker se o slovenskih ljudskih pravljicah otroci učijo v osnovni šoli, vendar!

Pri obdelavi tematike v šoli je na srečo mogoče slediti vzorcu:

  1. Preberemo določeno pravljico ali več pravljic. Letos so na primer v modi naslednji naslovi: Pastirček, O treh grahih, Zlata ptica, O povodnem možu, Janček Ježek)
  2. Pogovor in analiza.
  3. Delovni listi za preverjanje znanja (zelo priljubljene so tabele)
  4. Otroci samostojno napišejo vsak svojo pravljico v enakem slogu, se pravi z istimi značilnostmi.

 

Osnovni zaplet takšne pravljice je enostaven, glavni junak ali junakinja mora običajno skozi neko preizkušnjo, kakršna je na primer iskanje zdravilnega jabolka ali žene, včasih se mora spopasti z veliko močnejšim nasprotnikom, kakršen je na primer zmaj, ki ga praviloma užene s pomočjo zvijače. V nekaterih ljudskih pravljicah je močno prisoten vpliv krščanstva, zato s v vlogi pomočnika s čudodelnimi lastnostmi pojavljajo Jezus, Marija ali kar bog sam. Ampak vas najbrž zanimajo predvsem rezultati, zato sem postavil posebno spletno stran s slovenskim pravljicami, med katerimi je najti tudi obnove in kratke analize.

Naslov te strani vam zaupam … kmalu.

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s