Je domišljija zares pomembnejša od znanja?

Kako pravljice pomagajo krepiti domišljijo in zakaj je to dobro

Večkrat slišimo, da so pravljice koristne, ker pomagajo razvijati domišljijo. Ampak kako in zakaj je to pravzaprav dobro, je veliko težje razložiti. Kljub vsemu se namreč pravljic drži sloves literature za otroke, kar marsikdo poenostavi kot otročarijo, nevredno časa odraslih, nekaj, kar ‘prerastemo’.

Najprej si vzemimo nekaj trenutkov za razmislek o pomenu domišljije. Brez domišljije si ne moremo zamisliti ničesar novega, niti izboljšati že obstoječih reči. Domišljija je torej predpogoj za napredek. Seveda ni vsak napredek dober, med izumljanjem je človeštvo ob možnosti rabe vedno odkrivalo še možnosti zlorabe. Pomislimo le na tako koristni pridobitvi kot sta ogenj ali nož. Vendar se, upam, strinjamo, da je domišljija v osnovi dobra.

Samo sanjarjenje pa ni dovolj. Čeprav se vsaka velika pridobitev začne z idejo, je pot do njenega udejanjenja pogosto dolga, ovinkasta in grbinasta. Marsikatera dobra ideja se je tudi povsem sfižila ali sprevrgla v svoje popolno nasprotje. Ideje, kot osnovni izdelek domišljije, so pogosto slabo dodelane, težko izvedljive, premalo domišljene, oziroma kako drugače neprimerne za resnično življenje.

Da lahko od ideje pridemo do izvedbe, je treba najprej idejo primerno oblikovati, oceniti, prilagoditi in šele nato izpeljati. Če sploh. Veliko ljudi mi je v preteklih letih zatrdilo, da je ideja glavna in vsem po vrsti sem rekel, da so ideje poceni. Na voljo so po nekaj centov za prgišče in velika večina med njimi ne bo nikoli postala oprijemljiva. Kar je pogosto celo dobro.

dobro-proti-zlu-v-pravljicah

Na tem mestu končno vstopijo pravljice.

S svojimi številnimi značilnimi vzorci in pravili nam pravljice pomagajo krotiti domišljijo in oblikovati ideje v uporabne rezultate. Od pravljic pričakujemo, da imajo prepoznaven začetek (Nekoč, pred davnim časi, za devetimi gorami in devetimi vodami, …), konec (Srečno sta živela do konca svojih dni, tudi meni so dali jesti in piti, da imam še danes moker jezik, …) in upošteva kopico pravil (nekdo se vedno znajde v navidez nerešljivih težavah, na pomoč prihajajo pomočniki s čarobnimi sposobnostmi, dobro premaguje zlo, zvijača silo, …), predvsem pa je dogajanje navkljub številnim fantastičnim dogodkom (več jih je, bolje za pravljico) še vedno v skladu z notranjo logiko.

Na pravljice torej lahko gledamo kot na kalup, ki je sicer zelo upogljiv in raztegljiv, a še vedno kalup, v katerega vlivamo idejo za idejo, dokler ven ne pride nekaj koristnega ali prijetnega. Na primer sporočilo, nauk, domislico, iz katere lahko bralec ali poslušalec potegne nekaj zase.

Pravljice so tudi orodje, ki meglenim idejam daje uporabno obliko, jih prek prepisovanj, preposlušanj, prirejanj in pripovedovanj nenehno izboljšuje in pomlajuje, da kljub svoji starosti ostajajo privlačne za mlade, na katerih konec koncev še vedno stoji svet. Ker velika večina pravljic vliva upanje, jih lahko prek sistema vrednot, ki ga zagovarjajo, uporabimo za izboljšanje sveta. Z njimi dejansko prek preteklosti, iz katere prihajajo, ustvarjamo lepši jutri.

Da, pravljice so lahko tudi orožje, zato z njimi ravnajmo preudarno in nikar ne podcenjujmo njihove moči.

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s