Pentameron (Pentamerone)

Giambattista Basile: Zgodba vseh zgodb

Pentameron je knjiga, mimo katere ne more noben pravi ljubitelj pravljic. V izvirniku je sicer podnaslovljena¸kot Zgodba vseh zgodb ali Zabava za tamale (oprostite zaradi prostega prevoda), vendar je vsakemu bralcu takoj jasno, da je kljub obilici magičnega v prvi vrsti namenjena odraslim. Pri nas je verjetno bolj znana knjiga Dekameron, kjer gre za podobno zadnovo (okvirna zgodba, ki se zgodi v desetih dneh, in služi predvsem kot ohlapna povezava sicer ločenih kratkih zgodb različnih dolžin, a sorodnih žanrov).

Če je v Dekameronu zgodb sto, jih je v Pentameronu ‘le’ petdeset. V okvirni zgodbi spoznamo princeso, ki je nihče ne more spraviti v dobro voljo, poleg tega pa se ubada še s prekletstvom, značilnim za številne pravljice – soproga namreč lahko dobi le, če izpolni na moč nenavadno nalogo. Seveda na tem mestu nima smisla obnavljati vseh zgodb, je pa prav, če vemo, da so med petdesetimi v zbirki tudi številne pravljice, ki veljajo za najstarejše znane zapisane različice še danes priljubljenih pravljic, ki jih poznajo stotine milijonov otrok in odraslih po vsem svetu. Če torej Francija velja za zibelko pravljice kot literarnega žanra in Nemčija za domovino pravljice kot vzgojnega pripomočka za otroke, so pravljice kot zabavne pripovedi prav gotovo doma v Italiji. Pentameron je namreč zapisal Neapeljčan Giambattista Basile in prva izdaja je izšla v napolitanščini.

Če zgolj na hitro preletimo pet dni, v katerih se zvrsti vsakič po deset pravljic (no, nekatere bi lahko označili tudi  s sorodnimi žanri), najdemo že v prvem dnevu Cenerentolo, zanimivo različico Pepelke, ki je po današnjih merilih vse prej kot vzgojna. Drugi dan se začne s Peteršiljko, danes seveda znano kot Motovilko, v kateri je glavna junakinja ne le zaprta v stolp, ampak postane tudi mama, tretji pa konča s Tremi vilami, ki so le ena izmed številnih različic pravljic, kjer je dobro nagrajeno z dobrim in slabo s slabim, danes znanimi kot Mati Hulda, Ded Mrazek, Diamanti in krastače in tako naprej. Četrti dan med drugimi zgodbami prepoznamo tudi Kralja Drozgobrada in peti dan Talio (predhodnico) Trnuljčice, ki se poigrava z nadvse odraslimi temami, kot so nezvestoba, posilstvo in ljubosumje, pa jo vendar zlahka prepoznamo kot predhodnico Speče lepotice.

Kdor si želi knjigo Pentameron prebrati, jo lahko brezplačno prenese

Komentiraj

Filed under pravljice

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s