Še več o nasilju v pravljicah

Pisali smo že o eni tipičnih zagat, v katerih se znajdejo moderni starši – ugotavljanju primernosti pravljic za njihovo mladež. Zelo pogosto se namreč zgodi, da je v pravljici napisano kaj, kar se določenemu očku ali mamici ne zdi primerno za njegovega, oziroma njenega otroka.

Janko in Metka tako, denimo, govorita o starših, ki svoja otroka odpeljeta v gozd in ju tam prepustita usodi, s katero se soočita v obliki ljudožerske čarovnice. Marsikateri malček se lahko izleta v gozd začne bati. Končni obračun s čarovnico, ki se skuri v peči, je prav tako lahko sporen. Nasilje pač ni način reševanja težav, ki bi ga priporočali komurkoli, še najmanj pa otrokom.

Ampak nasilju se v življenju žal ne moremo izogniti, pa naj gre za besedno ali telesno, za vrtec ali dom ostarelih, na televiziji ali v živo. Otroka si starši seveda pred nasilljem želimo zaščititi, a to nam lahko uspeva le do določene meje. Prej ali slej pa bo počilo – morda v obliki izbruha nepotrpežljivega kupca v trgovini ali vrstnika v šoli ali kje drugje.

nasilje-v-pravljicah

Splošno prepričanje, da je nasilje v pravljicah moč najti predvsem v starejših različicah, kot je to na primer zbirka bratov Grimm, je le delno pravilno. Nasilje v literarnih delih je namreč le odsev dogajanja v resničnem svetu in dela za otroke nikakor ne morejo biti izjema.

Poskusi cenzuriranja in drugačnega ‘prilagajanja’ pravljic so praviloma obsojeni na neuspeh. Ne le zato, ker se ‘popravljanja’ pravljic v večini primerov lotevajo ljudje s pomanjkljivim razumevanjem žanra in pisanja na splošno, se pravi ljudje, ki se zanašajo predvsem na svoje dobre namene, ampak zato, ker v vsaki dobri zgodbi nasilje preprosto mora biti.

Zakaj? Kot sem že napisal, ker je nasilje v življenju pač prisotno, naj bo to v človeku prilagojenemu umetnemu okolju, ali pa v tipičnem naravnem boju za preživetje. Zgodba brez nasilja zatorej kaj hitro izpade neiskrena in zato neprepričljiva.

Da ne bo pomote – nasilje ni le preklinjanje in rezanje glav, v ratzličnih oblikah ga na pri,mer najdemo v enem mojih najljubših pravljičnih prizorov, ko mora lovec Sneguljčico odpeljati  gozd, da bi jo tam ubil. Ta situacija je zelo bogata, saj poleg očitne pretnje uboja skriva tudi grožnjo s prav takšnim nasilnim dejanjem nad lovčevo družino, če le-ta coprničinega naročila ne bo izpolnil.

Takšne konfliktne situacije, kjer se zdi nasilje neizbežno, so v življenju precej pogostejše kot bi si morda kdo mislil in vsekakor precej pogostejše, kot bi si kdorkoli želel. Izsiljevanje v stilu ‘če ne boš to, bom jaz to’, je del našega vsakdana, vpleteno je v sklepanje poslovnih dogovorov in aktualne politike, poslužujejo pa se ga tudi ljudje, ki bi nam morali biti za vzor – politiki, učitelji in nenazadnje starši.

Brez nasilja torej ne gre in pravljice, kot načeloma prijetna in varna izkušnja, pedstavljajo odličen medij za spoznavanje z njim. Dobre pravljice, povedane na pravi način in pravi publiki so pravi učbenik etike, kjer se otroci ne le naučijo kaj je prav in kaj ne, ampak tudi postavijo temelje za svoje odzive v konfliktnih situacijah, v katerih se bodo nekega dne znašli. Če jim pravljic ne damo v primerni obliki (tudi z nasilnimi prizori, če jih je le otrok sposoben sprejeti), smo ga prikrajšali za nekaj dragocenega, zato, lepo prosim, se izbire lotevajte z vso potrebno resnostjo.

Da pa je dandanes zaradi vsesplošnega sprenevedanja, ovijanja otrok v vato lažnega upanja in ustvarjnaja individualnih con ugodja, kot jih nudijo profili na socialnih omrežjih, nasilja v literaturi za otroke najbrž celo premalo, dokazujejo številne zgodbe sodobnih avtorjev, ki neskrito ciljajo na otroke in mladino, pa vseeno uporabljajo elemente, ki so marsikomu morda ne zdijo primerni za otroke. Začenši s Harryjem Potterjem.

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s