Odnos matere in hčere v pravljicah

Nam lahko pravljice pomagajo urediti odnose v družini?

Celotna grška tragedija je zgrajena na problematičnih družinskih odnosih in s Shakespearom so zadeve postale še resnejše. Mitologija po vsem svetu se bere kot kronika družinskih zdrah in Biblija je samo eden izmed primerov skoraj neskončnega zaporedja bolj ali manj neuspešnega reševanja družinskih sporov.

Tako ne čudi, da lahko tudi pravljice beremo kot svojevrstno družinsko terapijo. Praktično nemogoče se je domisliti klasične pravljice, v kateri ne bi šlo za težave med družinskimi člani. Očetje preizkušajo sinove, bratje izdajajo brate, sestre spletkarijo proti sestram, za tokrat pa sem izbral še posebej zanimiv odnos med materjo in hčero.

Zakaj prav tega?

Lahko bi rekel: zakaj pa ne, a bom raje naštel tri razloge, ki niso nič slabši od kakih drugih:

kasandra-iz-troje

1. Klasična literatura ima manj dobrih ženskih kot moških likov. Razlog je seveda v dolgotrajni dominaciji moških piscev, saj je bila že osnovna pismenost tisočletja skoraj izključna pravica moških. Le-ti so, kajpak, pisali iz lastnih izkušenj, zato je prepričljivih ženskih likov precej manj kot moških, zato imamo Dona in ne Done Kihot, Ojdipa in ne Ojdipe, Notredamskega zvonarja in ne zvonarke.

Seveda so bili moški tudi zaljubljeni in drugače navezani na ženske, pa so v literaturi odnosi med moškim in žensko dokaj dobro preddstavljeni, vendar le poredko iz ženskega zornega kota, še posebej slabotna pa je svetovna literatura pri odnosih žensk z ženskami. Kar me pripelje do druge točke.

gustave-dore-trnuljcica

2. Pravljice so literarno področje, kjer so ženske tradicionalno močne. Ne ravno enakovredne moškim, med zbiralci je bilo moških še vedno bistveno več, zato je marsikatera pripoved preoblikovana tako, kot se je zdelo moškim bolje, vendar pa je bilo med pripovedovalci žensk približno toliko kot moških, sama pravljica kot literarni žanr pa se je sploh začela v pariških salonih, ki so jih ženske vodile po svoji volji in potrebah. Ker se je literarna pravljica bolj verjetno začela z nastavki ljubezenskega romana (pozor, tega v šolah še ne učijo, zato previdno s to informacijo, ker vam zna pri kakšnem seminarju hoditi narobe) kot pa (to je bolj splošno veljavno prepričanje, za katerega pa ni pravih dokazov) kot spontana pripoved med ljudstvom, so zanimivi, prepričljivi ženski liki v pravljicah vsaj enako pogosti kot moški, imamo pa na voljo tudi kopico zanimivih in še kako življenjskih konfliktov med ženskami, kjer moški igrajo zgolj postranske vloge ali pa še teh ne.

3. Pravljice so obtožene stereotipov, kar načeloma sploh ni slabo, saj smo stereotipe ustvarili, da si življenje olajšamo. Tako pač delujejo naši sicer absolutno predimenzionirani in v osnovi sicer super sposobni a tudi skrajno leni in k pretiranemu užitkarjenju nagnjeni možgani. Najpogostejši stereotip je gotovo pasivna ‘junakinja’ v pravljici, ki nemočno čaka na princa in ima zgolj vlogo trofeje.

No, eden osnovnih namenov tega bloga je dokazati, da to ni res.

Pa si bom pomagal kar s še eno poenostavitvijo.

Odnosi med moškimi (očetje in sinovi, bratje) se lahko v veliki meri poenostavijo na merjenje moči. Ta je lahko gola fizična premoč, lahko gre za pogum, domiselnost, smisel za humor, merjenje v bogastvu in še kaj, a v osnovi gre za to, kdo je močnejši. Ta moč ni nujno omejena na starost, saj se moški na številnih področjih z leti celo krepi.

Pri odnosih med ženskami so v pravljicah stvari malce bolj zapletene in zato z vidika vzgoje koristnejše. Velika tema je vsekakor lepota. Sneguljčica je zgrajena na minljivosti lepote. Začnemo lahko z vrhuncem, ki ga odrasla ženska doseže, a jo že takoj spremlja strah in nenehno preverjanje tekmic (Zrcalce, zrcalce, katera je pa zdaj najlepša?), dokler se ne zgodi neizogibno in lepota mine.

sneguljcica-in-zlobna-maceha

To nenehno tekmovanje med materami in hčerami je del zgodovine človeštva in se mu na podzavestni ravni gotovo ne moremo izogniti. Taka tekma torej vodi do konfliktov, večina jih najbolj bruhne na dan v puberteti, ko se lepota hčere najprej in še pogosto celo zelo silovito začne kosati z materino in pravljice nam pri reševanju teh konfliktov lahko priskočijo na pomoč veliko preden se težave sploh zavemo.

Pomislimo na primer na Rdečo kapico, kjer imamo opravka kar s tremi generacijami žensk, v osnovi pa gre za upiranje avtoriteti (matere), ki je seveda več kot očitno minljiva (sicer babica niti ne bi potrebovala obiska).

Zanimive medgeneracijske konflikte med ženskami najdemo tudi v Trnuljčici, najprej s staro, pozabljeno in nezaželjeno vilo, s katero na daljavo tekmuje mlada, prijazna, a ne dovolj močna kolegica, nato pa s Trnuljčico, ki ne uboga staršev in se kljub prepovedi pusti vreči na finto stari predici.

Sorodna težava se pojavi v Janku in Metki, kjer mati (v različnih različicah je lahko tudi oče) ugotavlja, da je otrok (lahko je to deklica ali deček, ali kar oba) ovira lastnemu preživetju.

edward-burne-jones-pepelka

Drug zanimiv konflikt je med sestrami. Najdemo ga tako v Pepelki, kjer je jasno tekmovanje med sestrami za naklonjenost matere (ki daje dovoljenja za udeležbo na plesu, pa tudi stike s princem, ki okrog nosi čeveljček) in posledično za uspeh v družbi. Podobna tekmovanja so lahko še bolj jasno predstaljena, kot na primer v Diamantih in krastačah (ali kakor koli zgodbo prevajajo), ko si najprej ena deklica s pridnostjo prisluži bogastvo, nato pa druga prekletstvo.

gustave-dore-diamanti-in-krastace

In še bi lahko našteval, ampak za odgovor na zgornje vprašanje bi moralo biti dovolj. Berite pravljice. Berite jih veliko. In ko boste zrasli, jih preberite še enkrat.

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s