Pravljica v boju s prvinskimi strahovi

Zakaj so nekatere klasične pravljice še danes aktualnejše od najsodobnejših?

Sem in tja mi v roka zaide kakšna sodobna pravljica, ki je običajno zasnovana po naslednjem vzorcu:

1. Ljubka puhasta živalica zapusti dom. Obiačjno je njen motiv goli dolgčas.

2. Spotoma naleti na eno alifveč tudi ljubkih in tudi puhastih živalic, ki se z njo nemudoma spoprijateljijo. Tako ali tako namreč nimajo nobenega dela.

3. Vsi skupaj se igrajo, nato pa zvećer poslovijo in gredo spat.

Takšna ‘pravljica’ je seveda najprej, tako kot kakšna druga, odraz dogajanja v sodobni družbi, kjer je zabava osnovno gonilo vsega dogajanja. Ko je šlo za golo preživetje, je bilo stanje seveda drugačno, dogodki bistveno bolj nepredvidljivi, konflikti izraziti in pravljice so za seboj vedno pustilo nek vtis. Razlaga, kakršna je običajno priložena sodobni ‘pravljici’, kjer avtor ali avtorica samozavestno našteva, zakaj vse današnji otroci potrebujejo prav njegovo ali njeno literarano stvaritev, pa ni bila potrebna.

sneguljcica-in-lovec

Ampak medla zgodbica, ki sem jo pravkar opisal in srce parajoča drama, kot je Sneguljčica, le imata nekaj skupnega. Strah pred enim najglobljih in najbolj izrazitih strahov, kar jih premoremo – strah pred osamljenostjo in zapuščenostjo.

Ljudje smo družabna bitja, in kakor lahko lik Robinzona deluje romantično, se v resnici praktično vsi zelo bojimo osamljenosti. Strah pred osamitvijo je eden prvih, ki se ga otrok nauči prepoznati. Kaj, če ga očka ali mami zapusti? Kaj, če se izgubi? Kaj, če ga neznanec odpelje stran, v neznano?

Ljudje se lahko pohvalimo s celo vrsto napak, a karšenkoli položaj v prehranjevlani verigi in naravi nasploh že imamo, je vsekakor plod sodelovanja skupin, ki so bile povezane na razlićčnih nivojih tako v prostoru, kot času, tako prek skupnih interesov, kot skupnih krvnih vezi. Družbe si tako zelo želimo, da celo zakonca, ki se sovražita iz dna duše, vztrajata skupaj do bridkega konca enega (in pogosto kmalu za tem še drugega, ki pač brez prvega ne zna več živeti) ali zapornik želi nazaj v skupno celico, kjer so ga pretepali, ker je v samici enostavno pretežko.

Sodobne zgodbice, v katerih vsevedno in preveč samozavestni avtorji in avtorice opevajo prijateljstvo in pomen deljenja igračk na osnovnem nivoju naslavljajo prav isti strah kot klasične pravljice, kjer gre za smrt, ljubosumje, maščevalnost in kar je še podobnega s strastjo in dokončnostjo prežetega. Samo, da to običajno storijo medlo in brez prave pripovedne moči.

Jo pa na srečo še vedno v izobilju najdemo v  (vsaj tistih, ki niso bile prehudo cenzurirane) klasikah, kot so Jakec in fižolovo steblo, Pepelka, Rdeča kapica in drugih pravljicah, kjer so tako ali drugače otroci ostali brez očeta in/ali matere, bili izdani od lastnih bratov ali sester, se pravi da so doživeli nekaj najstrašnejšega, kar si lahko zamislijo.

janko-potresa-kamencke

Ker so klasične pravljice tako strahovito učinkovite, so jih v preteklosti večkrat tudi zlorabili, jih še izrabljajo in zagotovo jih bodo še velikokrat.

Otrok – poslušalec se z likom v pravljici zlahka poistoveti, saj se spopada z istimi skrbmi in strahovi kot on sam. Da običajno ovire srečno premaga, je seveda dobrodošel bonus, ni pa nikakor samoumeven. Če bi otrok verjel, da se vedno vse dobro konča, seveda kmali ne bi več užival v poslušanju pravljic, še posebej ne ob eni in isti. Čeprav na primer Bettelheim zatruje, da pravljice govorijo o odraščanju s poudarkom na spolnosti, v njih marsikaj uporabnega najdejo tudi otroci, ki se svojega spola komaj zavedajo. Včasih je kolovrat pač samo kolovrat, čarovnica pa lahko predstavlja karkoli slabega v življenju.

Pravljice torej ne dajejo vere, ampak zgolj upanje. Le kje bi bili brez upanja?

Dajmo torej otrokom dobrih pravljic!

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s