Zloraba pravljic v politične namene

Je pravljice mogoče zlorabiti?

Absolutno. Takoj, ko so ugotovili, da je pravljica primerno orodje za privajanje nihovih bralcev, oziroma poslušalcev na pravila v družbi (nekako sredi 19. stoletja), so se pojavile ideje o uporabi pravljic pri vzgoji otrok. Do sredine 19. stoletja otroci pravzaprav niti niso bili upoštevani kot otroci, saj je bilo o psihologiji znano le malo, zato tudi o razlikah v načinu razmišljanja med otroci in odraslimi ni bili možno razpravljati. Če pa je nekaj možno uporabljati, je možno tudi zlorabljati.

Največ je bilo na področju rabe narejeno v obeh državah z vodilno vlogo na področju industrije in s tem tudi najbolj razvoitim založništvom. To sta bili Velika Britanija in Nemčija. Če so pri prvi začeli vse bolj poudarjati vzgojno noto za mladega bralca in so stare pravljice prirejali, nove pa že kar pisali predvsem z mislijo na moralo, ki bi jo moral otrok iz vsake knjige izvleči, se je v Nemčiji sčasoma pojavil širši pristop. Zakaj vzgajati mladega bralca, če pa se lahko obrnemo kar na mladino kot celoto in s tem postavimo temelje za najširše družbene spremembe?

V Nemčiji so začeli avtorji, za katere danes skoraj nihče več ne ve, a so tedaj želi veliko slave, pisati romantične pravljice, še vedno naslonjene na tradicijo bratov Grimm (tudi romantikov), v katerih je junak ob osvojitvi kraljične spotoma še spremenil svet na bolje.

Z zaostritvijo gospodarske situacije, svetovno vojno, razvojem množičnih medijev in drugimi pomembnimi dogodki je prišla tudi politična spremeba, ki je v vsej zgodovini pravljice verjetno najbolj opazno posegla v vlogo, ki jo ima literatura za otroke na celotno družbo. Pravljica je postala ena ključnih točk politične propagande nacionalsocializma, oz. nacizma.

Romantična predstava o dobrem, ki je na koncu obvezno nagrajeno, je bila izpodrinjena z jasno izpisanim rasnim bojem, v katerem mora Arijec z vsemi silami in tudi za ceno najvišjih žrtev, svoj obstoj in vlogo v svetu uveljaviti z vsemi možnimi sredstvi.

janko-in-metka-slika-albert-weisgeber

Pri tem moramo biti pošteni – pravljica kot pravljica je bila pravzaprav odrinjena na stranski tir, poveličevati se je začelo predvsem ljudsko povest, ki pa je – vsaj v nemškem primeru – jasna: Rdeča kapica, Sneguljčica, Mizica, pogrni se in tako naprej. Toda zgodbe so bile za politične namene malce prirejene. No, kar precej. Hudobni volk v Rdeči kapici je bil jasen simbolj zlobnega judovskega ljudstva, ki ogroža sicer superiorno arijsko raso, upodabljeno v ljubki Rdeči kapici s svastiko na ogrinjalu. Pred uničenjem jo reši požrtvovalni lovec, prikladno oblečen v esesovsko uniformo.

Prilagoditve bi šle še dlje, če Goebels, eden najgenialnejših propagandistov vseh časov, ne bi ustvarjalcev, budno finančno in drugače nadzorovanih s strani očetnjave, večkrat opomnil, naj propaganda ne bo preveč vsiljiva, saj so jo otroci povečini zmožni spregledati veliko prej kot odrasli. Ko se je z invazijo na Poljsko začela druga svetovna vojna, so v kinematografe poslali priredbo Sneguljčice, kjer oče na čelu močne vojske rešuje svojo hčer pred nevarnostjo z Vzhoda.

In ko so se stvari začele zaostrovati, ko so tudi Nemci po prvih bleščečih uspehih začeli šteti svoje mrtve, se je pojavil še prirejeni Andersenov Stanovitni kositrni vojak, ki je s svojim trpečim koncem v plamenih v duše mladih uporabnikov zasidral predstavo o dokončnem boju.

To je le nekaj primerov iz morda najbolj črnega obdobja v razvoju pravljice, ki je seveda živa literarna zvrst in se še vedno spreminja, založbe, ki stojijo za posameznimi izdajami, pa včasih bolj, včasih manj nalašč s posegi v ‘izvirnike’ (teh dejansko ni) sooblikujejo današnjo družbo v družbo prihodnosti. Če je šlo nekoč za zmago enega ljudstva z enim vodjem, so današnje pravljice poudarjeno individualistične in materialistične, kot je lepo opazno na vsakem koraku, saj so mediji danes še močnejši, kot so bili pred slabim stoletjem.

Tudi zato je pametno literaturo za svoje otroke izbirati skrbno in kritično. Izbiramo lahko med nešteto možnimi pridnostmi, a pot do nje je le ena – prek naših otrok.

 

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s