Izmuzljivi izvor pravljic

Pravljice ne prinašajo le nedolžne zabave, uporabne so tudi pri vzgoji in iz njih se lahko marsikaj naučimo tako o naši pretklosti, kot o nas samih – tukaj in zdaj. Toda če se jih hočemo lotiti znanstveno, potrebujemo dejstva, dokumente, teorije in dokaze. Tu se zaplete. O pravljicah kake konkretne dokumentacije, dokler jih niso začeli zapisovati, ni.

Se pravi, da se lahko z njo začnemo resno ukvarjati ob koncu 17. stoletja s preciozami in Charlesom Perraultom, ko je pravljica postala zabava za elito, pa seveda v 19. z zbirko bratov Grimm, ki je potegnila za seboj kopico posnemovalcev, ko je postal pravljica del prebujajoče narodne zavesti, in še bolj na prelomu 19. v 20. stoletje s psihoanalizo, ko so začeli še posebej študirati vpliv pravljic na otroško psiho, da ne grem pe naprej …

Nekako splošno je postalo sprejeto mnenje, da so pravljice nastale spontano, z ljudskim izročilom, in so jih zapisovalci, kot sta bila Grimma ali Afanasjev in posnemovalci, kot na primer d’Aulnoyeva in Andersen, samo še malo polešali, spravili v literarno obliko, jo kultivirali in zapakiralo za kasnejše namene sodobne potrošnipške družbe. To mnenje je tako zakoreninjeno, da ga bomo zagotovo našli v stotinah uradnih učbenikov tudi čez desetletja, čeprav je že vsaj desetletje prisotna še ena teorija, ki je v bistvu povsem nasprotna.

Po tej teoriji so se pravljice začele v literarni obliki in iz te prestopile v ljudsko pripovedništvo, kjer so nekatere elemente prevzeli, druge predelali, trehje zavrgli, dokler ni nazadnje prišlo do vseh različic, ki so jih nato vrli zapisovalci stoletja kasneje nabirali po najzakotnejših kotičkih sveta.

Za razliko od splošno sprejetega mnenja (ki ga še vedno podpira velika večina folkloristov), ima ta teorija kar nekaj znanstvenih dokazov. Omenil bom le dva: Obutega mačka in Trnuljčico.

Obe zgodbi sta splošno znani, razširjeni v številnih inačicah po vseh Evropi, a za obe so raziskovalci zaman iskali različice, ki bi bile starejše od znanih in dobro dokumentiranih verzij v natisnjeni obliki. Za Trnuljčico sicer ni znanega avtorja, a vsi elementi zgodbe so že prisotni v francoskih romantičnih novelah, ki so izhajale v 13. stoletju. Seveda ljubezen med spečo lepotico in njenim oboževalcem tam ni bila tako nedolžna kot v pravljici, kjer sta se zaljubljenca do poroke zgolj pogovarjala (pravzaprav sta šele brata Grimm dodala sloviti poljub), a pustimo zdaj umazane podrobnosti.

Obuti maček je še lepši primer. Najstarejši zapis zgodbe je v zbirki Straparole Le piacevole notti iz 1550, pa čeprav je seveda lik prevaranta, ki si z zvijačo poskuša popraviti položaj na družbeni lestvici, prosoten tudi v starejših ljudskih pripovedkah.

Lepotic in zver

Da mi ne bo kdo očital omejenosti na le dva primera, lahko dodam še Apulejev mit o Kupidu in Psihe, ki je navdihnil kopico pravljic, vključno z Lepotico in zverjo (ki uradno velja za prvo literarno pravljico, zapisano 1742) Madame Barbot de Villeneuve) ali pa egipčansko zgodbo o dveh bratih, v kateri so dobro prepoznavni motivi iz svetopisemske zgodbe o Jožefu, uradno najstarejšo pravljico (njen zapis datira približno v dvanajsto stoletje pred našim štetjem), njene elemente pa seveda najdemo tudi v številnih pravljicah, v katerih nastopajo spletkarske soproge in ljubosumni bratje nagle jeze.

Ko boste torej naslednji slišali teorijo o spontanem nastanku pravljice, ki je pravzaprav dokaj zahtevna literarna zvrst med preprostim ljudstvom, imate sedaj temo več za glodanje. Za teorijo  takšnem nastanku namreč še vedno ni niti enega dokaza, nasprotna stran pa jih ima kar nekaj in podpora tej teoriji počasi, a vztrajno narašča.

 

Komentiraj

Filed under pravljice

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s