Sodobna pravljica

Kakšne so značilnosti sodobne pravljice?

Zdaj se že nekaj časa poznamo, zato upam, da nihče ne pričakuje stroge definicije. Tako kot nihče še nikdar ni uspel odgovoriti kaj je pravljica, tudi definicije sodobne pravljice ne moremo kar tako stresti iz rokava.

Seveda pa lahko poskusimo zapisati nekaj značilnosti.

cesarjeva nova oblacila

Prizor iz Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila

Avtorstvo.

Po mojem je tole ena ključnih lastnoti sodobne pravljice. Andersen velja za moža, ki je postavil mejo med ljudsko in avtorsko pravljico in mnoge definicije avtorsko pravljico preprosto izenačujejo s sodobno.

Vendar je bla vsaka pravljica v trenutku svojega nastanka avtorska (saj je avtor vedno svojo pripoved prirejal v skladu s svojim sistemom vrednot) in sodobna (vedno je obravnavale teme, ki so bile kljub svoji univeralnosti primerne trenutnemu, se pravi sodobnemu dogajanju v družbi). Tako so Grimmove pravljice, kot najbolj znana zbirka, odličen primer prirejanja in prilagajanja tako osebnemu, avtorskemu pojmovanju pravljic in njihovih ciljev (na primer družinskih vrednot, ki so v primeru bratov Grimm globoko zaznamovane z njunimi osebnimi izkušnjami), kot dogajanju v družbi sredi 19- stoletja (na primer nastanek meščanskega družbenega razreda).

Andersen je šel še korak dlje in mnoge njegove pravljice so izrazito osebno izpovedne, v njegovih likih je z le nekaj poznavanja mogoče prepoznati prave osebe iz njegovega življenja, največkrat pa kar njega samega. Poleg tega ob sami pripovedi zelo pogosto postreže še s komentarjem, ki je običajno duhovit in celo satiričen.

V sodobni pravljici je torej vedno čutiti močan avtorski pečat, ta pa je vsekakor prisoten tudi v ljudskih pravljicah, pri katerih pa zaradi pomanjkanja dokumentacije težko potegnemo paralele določene različice določene pripovedi z njenim pripovedovalcem.

Trije medvedi

Zlatolaska je iz svarilne pripovedi o vsiljivki postala hvalnica strpnosti do drugačnih

Tematika.

Omenil sem že, da so pravljice vedno vključevale nek pogled na svet, ki je bil seveda v 16. ali 17. stoletju gotovo precej drugačen kot v 20. ali 21. stoletju. Če so bile nekoč poglavitne težave lakota, iskanje zakonskega partnerja, denar in smrt, se zdi, da je danes v ospredju zmožnost sočustvovanja (empatije), strpnost (sprejemanje drugačnosti) in podobno.

Toda velik del sveta še vedno pesti lakota, po vsem svetu ljudje še vedno s težavo najdejo sorodno dušo za skupno življenje, denar in smrt pa sta tako univerzalni temi naše civilizacije.

Razlika je po mojem bolj v malenkostih. Torej gre bolj za to, kako je določena ‘klasična’ problematika obdelana. V sodobnih pravljicah so na primer nastopajoči pogosteje poimenovani, čas in kraj sta bolj določena, tudi fantastični elementi so sodobnejši. Namesto čudežne svetilke imamo lučko, namesto čarobnih palic časovne stroje in tako naprej.

In sodobni elementi? Mar niso tudi stare ljudske pravljice učile, da je treba deliti? Da je treba pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo? Da se ne smemo norčevati iz nebogljenih? Se pravi, da tudi tematika ni kaj prida drugačna.

Ljudje smo še vedno takšni, kot smo bili. Še vedno nas zanimajo pretežno iste reči, še vedno krmarimo med strahom in pohlepom, odrekanji in užitki, otroci pa si še vedno želijo predvsem – odrasti.

rdeca-kapica-slika

Mnogi otroci danes sploh ne slišijo Rdeče kapice, v kateri volk umre

Politična korektnost.

Zdi se, da so klasične pravljice bistveno bolj surove kot sodobne. Če so včasih skoraj na vsaki strani komu odrobili glavo, danes junaki v pravljicah svoje cilje dosegajo s prepričevanjem in zvijačnostjo, pač v duhu prevladujočega modela parlamentarne demokracije.

Toda svet se tudi po tej plati ni kaj prida spremenil. Ko prepričevanje odpove, pomembneži (uradno v imenu višjih ciljev, a običajno še vedno predvsem zaradi lastnih koristi) zarožljajo z orožjem. Namesto mečev udarjajo bombe, učinek pa je še vedno krvav.

Nič čudnega torej, da se sodobne pravljice spet vračajo h ‘koreninam’ (da, h krvavim bratom Grimm, ki pa nista pravzaprav naredila ničesar, česar ni storila že cela četa avtorjev-pripovedovalcev pred njima), k iskanju smisla v popolni zmešnjavi, ki ji rečemo svet. Nič čudnega, da so vampirji in volkodlaki spet priljubljeni, nič čudnega, da so nasilni prizori, sicer prek drugih medijev, spet tako zlahka dostopni (pre)mladim očem in ušesom.

Sodobno se v bistvu zelo malo razlikuje od klasičnega, avtorsko od ljudskega. Gre le za podrobnosti.

Pomembne podrobnosti, ki jih lahko naštudiramo do onemoglosti, a bistvo bo še vedno ostalo skrito.

In prav zato so pravljice tako posebne!

2 Komentarjev

Filed under pravljice

2 responses to “Sodobna pravljica

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s