Marsikdo se v nekem trenutku vpraša: “Zakaj pravzaprav otrokom brati pravljice?”
Res. Ne bi bilo morda celo bolj koristno, če bi čas, prebit z otrokom, porabili za kaj ‘bolj koristnega’?
Pa ne bom razpredal o domišljiji, čeprav tudi to nekega dne pride na vrsto. Rad bi načel nekaj drugega. Temo, ki je dandanes zelo vroča in aktualna, ne le pri nas, ampak kar po vsem svetu.
Pravljice, pri tem mislim na klasična dela, ki so preživela preizkušnjo časa, pa čeprav za ceno številnih prilagoditev, skrivajo v sebi številna bogastva in eno najpogostejši sporočil, ki jih predvsem odrasli tako radi spregledamo, je pravzaprav zelo jasno: vsako dejanje, vsaka odločitev, ima lahko zelo resne posledice.
Rdeča kapica igra nevarno igro z volkom
Da, govorim o odgovornosti. To je beseda, ki jo imamo pogosto polna usta, a dejansko živimo v obdobju, ko se obnašamo izjemno neodgovorno. Ustvarili smo si svet, v katerem sedanje generacije lahkomiselno trošijo na račun prihodnjih, kjer tisti, ki naj bi delali za javno dobro, skrbijo predvsem za lasten blagor (in včasih še za dobrobit svojih sorodnikov), in kjer tisti, ki naj bi bili za zgled drugim, dejansko naredijo največ škode med vsemi, pa za to nikdar ne odgovarjajo (če p že, se iz tega nihče ničesar pametnega ne nauči).
Povsem jasno je, da bomo za napake nekega dne tudi odgovarjali, a ni vedno povsem jasno, kdaj bo to, in ali se bo morda nekaterim uspelo celo povsem izogniti posledicam svojega neodgovornega obnašanja in jih preprosto prevaliti na druge, nič krive, nič hudega sluteče in morda celo še ne rojene.
Pravljice so pri odgovornosti jasne in neusmiljene. Napake se vedno plača. Včasih dobimo drugo priložnost (kot jo je dobila lahkomiselna Rdeča kapica), drugič pa ne (kot je ni dobil požrešni volk). Če bi moral izpostaviti le eno besedo, v kateri bi zajel bistveno vzgojno komponento pravljic, bi bila to beseda odgovornost.
In v pravljicah je zaradi preproste zgrabe: vzrok – posledica povsem jasno, kdo je napravil napako in kakšno ceno je plačal zanjo. To je ena največjih moči dobrih pravljic. Preproste so in učinkovite.
Je le naključje, da so ‘klasične’ pravljice, v katerih včasih tudi teče kri in po katerih se kateri otrok kdaj tudi zbudi preznojen in prestrašen, že nekaj desetletij v nemilosti, v tem času pa se je odnos do odgovornosti izrazito poslabšal?
Če so včasih ljudje med odraščanjem in osamosvajanjem razmišljali, kaj bodo počeli, kaj spremenili, kako kaj ustvarili in izboljšali, je danes bistveno bolj pomembno takojšnje zadovoljevanje potreb, iskanje trenutnega, pa čeprav plehkega užitka in popolna odsotnost odgovornosti, saj vendar ‘živimo zdaj’ in ‘si zaslužimo’.
Ravno danes sem bral povzetek zanimive raziskave in izvleček lahko mirno vključim v tole razmišljanje. Kljub temu, da se večina ljudi v ZDA zaveda pomena izobrazbe in celo dejstva, da ta ni zastonj, vendarle več ljudi poskuša prihraniti denar za počitnice kot za šolanje. Odgovorno?
Ne bi rekel. Tudi Rdeča kapica je skrenila s poti, da bi nabrala rože, ki so seveda ljubke in nudijo skoraj takojšnje zadovoljstvo.
Rdeča kapica med nabiranjem rož izgublja dragoceni čas
Da, njena neodgovornost se ji bo prav kmalu maščevala … Morda pa ji niso pripovedovali primernih pravljic?
Pravljice za otroke 